Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1999 je UNESCO razglasil 21. marec – sicer prvi dan pomladi na severni hemisferi – za svetovni dan poezije. To so pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo storili v prepričanju, da je prav pesniška umetnost tista, ki razkriva, da prav vsi ljudje – ne glede na to, na kateri celini živimo, v katerega boga verjamemo ali koliko imamo pod palcem – delimo ista občutja in si zastavljamo ista vprašanja o skrivnostih bivanja. Prav ob letošnjem svetovnem dnevu poezije pa je UNESCO-va generalna direktorica Audrey Azoulay v posebni izjavi še zapisala, da se skoraj nič ne more meriti z močjo dobro napisane pesmi, ko iščemo načine, kako povezati sicer močno heterogeno človeštvo v eno samo skupnost. To prepričanje delimo tudi na Prvem, spričo česar smo popoldanski program 21. marca posvetili poeziji. Za rdečo nit pa smo si izbrali pomladansko intonirane pesmi štirih priljubljenih, malodane ponarodelih pesnikov, ki so v težkih letih po drugi svetovni vojni pomagali preobrniti razvojni lok sodobnega slovenskega pesništva in razjasniti njegov dotlej nekoliko mrki obraz. Tu seveda govorimo o Kajetanu Koviču, Janezu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu. Kakšno mesto na pobočju slovenskega Parnasa torej pripada avtorjem legendarne zbirke Pesmi štirih? V čem so si pravzaprav podobni in kako se njihove poetike med seboj vendarle tudi razlikujejo ter kakšen je njihov odnos do narave, smo preverjali v pogovoru z vrhunsko poznavalko povojnega slovenskega pesništva, literarno zgodovinarko, dr. Ireno Novak Popov. Pred naš mikrofon jo je povabil Goran Dekleva.
foto: naslovnica Pesmi štirih (Goran Dekleva)
Ob svetovnem dnevu poezije skušamo natančneje določiti mesto, ki ga na pobočju slovenskega Parnasa zavzemajo Kovič, Menart, Pavček in Zlobec
Leta 1999 je UNESCO razglasil 21. marec – sicer prvi dan pomladi na severni hemisferi – za svetovni dan poezije. To so pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo storili v prepričanju, da je prav pesniška umetnost tista, ki razkriva, da prav vsi ljudje – ne glede na to, na kateri celini živimo, v katerega boga verjamemo ali koliko imamo pod palcem – delimo ista občutja in si zastavljamo ista vprašanja o skrivnostih bivanja. Prav ob letošnjem svetovnem dnevu poezije pa je UNESCO-va generalna direktorica Audrey Azoulay v posebni izjavi še zapisala, da se skoraj nič ne more meriti z močjo dobro napisane pesmi, ko iščemo načine, kako povezati sicer močno heterogeno človeštvo v eno samo skupnost.
To prepričanje delimo tudi na Prvem, spričo česar nedeljski popoldanski program posvečamo poeziji. Za rdečo nit pa smo si izbrali pomladansko intonirane pesmi štirih priljubljenih, malodane ponarodelih pesnikov, ki so v težkih letih po drugi svetovni vojni pomagali preobrniti razvojni lok sodobnega slovenskega pesništva, razjasniti njegov dotlej nekoliko mrki obraz. Tu seveda govorimo o Kajetanu Koviču, Janezu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu.
Kakšno mesto na pobočju slovenskega Parnasa torej pripada avtorjem legendarne zbirke Pesmi štirih? V čem so si pravzaprav podobni in kako se njihove poetike med seboj vendarle tudi razlikujejo ter kakšen je njihov odnos do narave, preverjamo v pogovoru z vrhunsko poznavalko povojnega slovenskega pesništva, literarno zgodovinarko, dr. Ireno Novak Popov. Za dobro mero pa vam v branje v kronološkem redu od najstarejše do nanovejše ponujamo še štiri njihove izvrstne pesmi, vse po vrsti motivno-tematsko povezane s pomladjo.
Janez Menart: SVITANICA
Sivkasto nebo,
z vzhoda mlečni sij;
majska noč; topló,
ura blizu tri.
Prej sem bil še tam,
zdajle hodim tod.
Preden vstane dan
bom nekje drugod.
Bledih zvezd sijaj,
cesta brez luči ...
Vendar grem. Le kaj
vodi me v temi?
Mar nagon duhá,
ali zakon cest,
ali skrita sla,
ali pesem zvezd?
Res je le: nebo,
z vzhoda mlečni sij,
majska noč, topló,
ura blizu tri.
(Prva jesen, 1955)
Ciril Zlobec: KOT BELI PELIKANOV VRAT
Dražljivi mir pomladi se naselil
je v mlado brst in v tvoje sanje,
v bridkosti sklonjene nad staro rano
kot beli pelikanov vrat.
Spomini, mehkokrile lastovice,
v veselih vračajo se jatah
iz krajev, kjer njih krilom moč je dahnil
tvoj prvič potešêni smeh.
Molče pregnana ali zablodela
v te jate radostnih selivk,
zdaj z njimi vrača se ljubezen moja,
ne trudna, trdna od poti.
In čaka, kdaj svoj beli vrat zravnale
v pričakovanju bodo tvoje sanje,
da v rani, ki nekoč jo je odprla,
za vselej si pripne svoj dom.
(Najina oaza, 1964)
Tone Pavček: SPOMLADANSKA PIJANOST
Spet hodi veter pomladanski z mano
po pločnikih in jezen sili stran
z asfaltne treznosti nazaj v pijanost
akacij, brez in bukev in platan,
med regrat, redkvice, radič, med rožno
razkošje brstov zelenečih trt,
ko vse je v vse odprto in vse možno
in pred življenjem se umika smrt.
In spet strmim, kako neznaten hrošček
sesá samoumevno listu sok,
kako na oljkah tudi polsuh košček
hosana vzklika, in spet prste rok
ščemeča sla po božanju mravljinči,
da smejem se kot razuzdani Pan,
ko gre naproti mi, da me izniči
kot jedra ženska ta pomladni dan.
(Temna zarja, 1996)
Kajetan Kovič: APRIL
Ko Bog počival je po dneh stvarjenja
in po storjenem se razgledoval,
je bil njegov pogled poln zadoščenja
uprt v drevo, človeka in žival.
Stvari so se učile zgodnje rabe.
Neuk oblak je jadral čez nebo,
ves nov in hkrati kot bi iz pozabe
nekoč že viden vračal se v oko.
Pod jablan žametnimi baldahini
je prvi par imel svoj domicil.
Nad njima risale so se v modrini
temne vijuge lastovičjih kril
in po svileni travnati blazini
so tekli zajci svetli kot april.
(Vse poti so, 2009)
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Leta 1999 je UNESCO razglasil 21. marec – sicer prvi dan pomladi na severni hemisferi – za svetovni dan poezije. To so pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo storili v prepričanju, da je prav pesniška umetnost tista, ki razkriva, da prav vsi ljudje – ne glede na to, na kateri celini živimo, v katerega boga verjamemo ali koliko imamo pod palcem – delimo ista občutja in si zastavljamo ista vprašanja o skrivnostih bivanja. Prav ob letošnjem svetovnem dnevu poezije pa je UNESCO-va generalna direktorica Audrey Azoulay v posebni izjavi še zapisala, da se skoraj nič ne more meriti z močjo dobro napisane pesmi, ko iščemo načine, kako povezati sicer močno heterogeno človeštvo v eno samo skupnost. To prepričanje delimo tudi na Prvem, spričo česar smo popoldanski program 21. marca posvetili poeziji. Za rdečo nit pa smo si izbrali pomladansko intonirane pesmi štirih priljubljenih, malodane ponarodelih pesnikov, ki so v težkih letih po drugi svetovni vojni pomagali preobrniti razvojni lok sodobnega slovenskega pesništva in razjasniti njegov dotlej nekoliko mrki obraz. Tu seveda govorimo o Kajetanu Koviču, Janezu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu. Kakšno mesto na pobočju slovenskega Parnasa torej pripada avtorjem legendarne zbirke Pesmi štirih? V čem so si pravzaprav podobni in kako se njihove poetike med seboj vendarle tudi razlikujejo ter kakšen je njihov odnos do narave, smo preverjali v pogovoru z vrhunsko poznavalko povojnega slovenskega pesništva, literarno zgodovinarko, dr. Ireno Novak Popov. Pred naš mikrofon jo je povabil Goran Dekleva.
foto: naslovnica Pesmi štirih (Goran Dekleva)
Ob svetovnem dnevu poezije skušamo natančneje določiti mesto, ki ga na pobočju slovenskega Parnasa zavzemajo Kovič, Menart, Pavček in Zlobec
Leta 1999 je UNESCO razglasil 21. marec – sicer prvi dan pomladi na severni hemisferi – za svetovni dan poezije. To so pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo storili v prepričanju, da je prav pesniška umetnost tista, ki razkriva, da prav vsi ljudje – ne glede na to, na kateri celini živimo, v katerega boga verjamemo ali koliko imamo pod palcem – delimo ista občutja in si zastavljamo ista vprašanja o skrivnostih bivanja. Prav ob letošnjem svetovnem dnevu poezije pa je UNESCO-va generalna direktorica Audrey Azoulay v posebni izjavi še zapisala, da se skoraj nič ne more meriti z močjo dobro napisane pesmi, ko iščemo načine, kako povezati sicer močno heterogeno človeštvo v eno samo skupnost.
To prepričanje delimo tudi na Prvem, spričo česar nedeljski popoldanski program posvečamo poeziji. Za rdečo nit pa smo si izbrali pomladansko intonirane pesmi štirih priljubljenih, malodane ponarodelih pesnikov, ki so v težkih letih po drugi svetovni vojni pomagali preobrniti razvojni lok sodobnega slovenskega pesništva, razjasniti njegov dotlej nekoliko mrki obraz. Tu seveda govorimo o Kajetanu Koviču, Janezu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu.
Kakšno mesto na pobočju slovenskega Parnasa torej pripada avtorjem legendarne zbirke Pesmi štirih? V čem so si pravzaprav podobni in kako se njihove poetike med seboj vendarle tudi razlikujejo ter kakšen je njihov odnos do narave, preverjamo v pogovoru z vrhunsko poznavalko povojnega slovenskega pesništva, literarno zgodovinarko, dr. Ireno Novak Popov. Za dobro mero pa vam v branje v kronološkem redu od najstarejše do nanovejše ponujamo še štiri njihove izvrstne pesmi, vse po vrsti motivno-tematsko povezane s pomladjo.
Janez Menart: SVITANICA
Sivkasto nebo,
z vzhoda mlečni sij;
majska noč; topló,
ura blizu tri.
Prej sem bil še tam,
zdajle hodim tod.
Preden vstane dan
bom nekje drugod.
Bledih zvezd sijaj,
cesta brez luči ...
Vendar grem. Le kaj
vodi me v temi?
Mar nagon duhá,
ali zakon cest,
ali skrita sla,
ali pesem zvezd?
Res je le: nebo,
z vzhoda mlečni sij,
majska noč, topló,
ura blizu tri.
(Prva jesen, 1955)
Ciril Zlobec: KOT BELI PELIKANOV VRAT
Dražljivi mir pomladi se naselil
je v mlado brst in v tvoje sanje,
v bridkosti sklonjene nad staro rano
kot beli pelikanov vrat.
Spomini, mehkokrile lastovice,
v veselih vračajo se jatah
iz krajev, kjer njih krilom moč je dahnil
tvoj prvič potešêni smeh.
Molče pregnana ali zablodela
v te jate radostnih selivk,
zdaj z njimi vrača se ljubezen moja,
ne trudna, trdna od poti.
In čaka, kdaj svoj beli vrat zravnale
v pričakovanju bodo tvoje sanje,
da v rani, ki nekoč jo je odprla,
za vselej si pripne svoj dom.
(Najina oaza, 1964)
Tone Pavček: SPOMLADANSKA PIJANOST
Spet hodi veter pomladanski z mano
po pločnikih in jezen sili stran
z asfaltne treznosti nazaj v pijanost
akacij, brez in bukev in platan,
med regrat, redkvice, radič, med rožno
razkošje brstov zelenečih trt,
ko vse je v vse odprto in vse možno
in pred življenjem se umika smrt.
In spet strmim, kako neznaten hrošček
sesá samoumevno listu sok,
kako na oljkah tudi polsuh košček
hosana vzklika, in spet prste rok
ščemeča sla po božanju mravljinči,
da smejem se kot razuzdani Pan,
ko gre naproti mi, da me izniči
kot jedra ženska ta pomladni dan.
(Temna zarja, 1996)
Kajetan Kovič: APRIL
Ko Bog počival je po dneh stvarjenja
in po storjenem se razgledoval,
je bil njegov pogled poln zadoščenja
uprt v drevo, človeka in žival.
Stvari so se učile zgodnje rabe.
Neuk oblak je jadral čez nebo,
ves nov in hkrati kot bi iz pozabe
nekoč že viden vračal se v oko.
Pod jablan žametnimi baldahini
je prvi par imel svoj domicil.
Nad njima risale so se v modrini
temne vijuge lastovičjih kril
in po svileni travnati blazini
so tekli zajci svetli kot april.
(Vse poti so, 2009)
Ko je Janez Janša pred letom dni prevzel vodenje 14. slovenske vlade, je napovedal povezovalno politiko, temelječo na dialogu. Jasno je bilo, da nova vlada prevzema vajeti v zahtevnem obdobju, saj smo skoraj sočasno razglasili epidemijo novega koronavirusa, o katerem je stroka vedela zelo malo ali skoraj nič. Tedaj smo na tem mestu povedali, da ima premier Janša priložnost izpolniti obljubo o povezovalni politiki, a da bodo štela dejanja. Komentar Aleš Kocjan:
Ocenjujejo, da smo v Sloveniji leta 2019 zavrgli 25.079 ton oblačil oz. 12,3 kg na prebivalca. Evropsko povprečje je nižje in znaša 11 kg na prebivalca, a čeprav upošteva tudi druge tekstilne odpadke, ne upošteva tistih, ki niso bili zbrani ločeno. Oblačila sicer predstavljajo glavnino tekstilnih odpadkov. Več o tem je povedala Katja Sreš, Ekologi brez meja.
Prvo lokomotivo iz Postojnske jame so iz muzejskega depoja Notranjskega muzeja v Postojni naložili na tovornjak in odpeljali v Ljubljano, kjer jo bo ekipa Društva ljubiteljev železnic Železna cesta, pod strokovnim vodstvom in nazorom industrijskega arheologa in nekdanjega konservatorskega svetnika dr. Tadeja Brateta, obnovila.
Pravna mreža za varstvo demokracije, ki je bila ustanovljena z namenom: s pravnim znanjem varovati demokratični , odprto, svobodno in solidarno družbo ima že od ustanovitve polne roke dela Pomaga posameznikom, ki so dobili plačilne naloge policije na podlagi odloka, ki ni bil objavljen v Uradnem listu, pomaga pisati pritožbe žrtvam policijskega nasilja, svetuje srednješolcem, ki so dobili plačilne naloge zaradi protesta ob zaprtih šolah in svetuje staršem osnovnošolcev glede obveznosti celodnevnega nošenja mask.
Dolgo časa je tudi pri nas veljal razkol med vejami ekonomske misli glede vprašanja, ali so državne pomoči gospodarstvu koristne ali stran vržen denar. Analiza ekonomista Anžeta Burgerja s Fakultete za družbene vede kaže, da so subvencije lahko prvo ali drugo, nedvomno pa imajo pozitiven učinek v recesiji. Z drugimi besedami, subvencije v kriznem času niso vprašanje ideologije, ampak del prepotrebne ekonomske politike, ki lahko pozitivno vpliva na zaposlene in podjetja. Smo v krizi vsi keynesijanci?
Gradnja druge cevi avtocestnega predora Karavanke, projekt je vreden 98,5 milijona evrov , po zapletih pri izbiri izvajalca del in spomladanskih težavah s prihodom delavcev turškega gradbinca, zdaj poteka v skladu s terminskim planom. Izkop predorske cevi, ki je na slovenski strani dolga 3,5 kilometra, je v Sloveniji stekel avgusta, trenutno pa je izkopanih dobrih 550 metrov cevi, na dan pa se predor podaljša za približno 6 do 9 metrov.
Že skoraj leto dni v naši državi kot tudi drugod po svetu živimo v izrednih razmerah, ki so spremenile naš vsakdan. Delo od doma kakor tudi šolanje na daljavo je marsikoga privedlo do odločitve, da kupi ali posodobi svojo računalniško opremo. Prodajalcem računalniške opreme se je posledično v času drugega epidemičnega vala zelo povečala spletna prodaja izdelkov, ki jih ljudje potrebujejo za delo od doma. Na prvem mestu so prenosni računalniki. Hkrati pa zaradi pridelovanja kriptovalute na tržišču primanjkuje grafičnih kartic po ugodni ceni. Več Marko Rozman.
Četrtim letnikom se je danes po več mesecih šolanja na daljavo v šolskih klopeh pridružila polovica dijakov prvih treh letnikov. Pouk je stekel po modelu C, po katerem polovice oddelkov ta teden tako nadaljujejo izobraževanje od doma, druga polovica pa je prišla v šolo. Naslednji teden se bosta skupini zamenjali. Tadeja Bizilj se je pogovarjala z dijakinjama 1. letnika Gimnazije Škofja Loka, Vito Renko in Elo Debeljak.
Na naslov varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinke Todorovski je lani prispelo 2505 pritožb, mnenj, predlogov, vprašanj in tudi pohval občinstva. Število odzivov je bilo tako največje v dvanajstih letih delovanja instituta varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija. Leto so sicer zaznamovali predvsem odzivi na vsebine, povezane s koronaepidemijo in zamenjavo vlade. Podrobnosti v pogovoru z varuhinjo, celotno poročilo za leto 2020 pa je dostopno na spletnih straneh RTV Slovenija.
Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn. Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.
Biometrijo so države uporabljale že pred epidemijo, ki pa je pospešila njihovo rabo. Po mnenju strokovnjaka za zasebnost in urednika pri comparitech.com Paula Bischoffa ima biometrija lahko velik vpliv na svobodo gibanja in svobodo združevanja, saj lahko odvrne protestnike od tega, da bi se na protestih sploh prikazali, zato je to resen razlog za zaskrbljenost. Ob tem je izrazil upanje, da se bo večina teh praks prenehala, ko bo pandemije konec, skrbi pa ga, da bo veliko teh praks obstalo, veliko podatkov, ki so se zbrali v tem času, pa bo uporabljenih za druge namene. S strokovnjakom se je pogovarjala Urška Henigman.
Epidemija je močno spremenila rabo novih tehnologij in tako razkrila prednosti, pomanjkljivosti in nevarnosti digitalizacije vsakdanjih življenj. Da bi ustavile širjenje novega koronavirusa, so države po svetu omejile srečevanje ljudi. Tehnologija je po eni strani olajšala umik v zasebni prostor, hkrati pa je tudi omogočila nadzor spoštovanja novih pravil obnašanja v javnem prostoru. Številne države so za to uporabile tehnologije prepoznavanja biometričnih osebnih podatkov, tudi Slovenija. Prav danes mineva leto dni, odkar pri nas vsakdnevno štejemo primere novih okužb s Sars-Cov-2, kmalu bo minilo leto dni od prve ustavitve javnega življenja. V tem času so tudi pri nas uvedli ali okrepili zbiranje in obdelavo biometričnih osebnih podatkov, da bi tako preprečili širjenje novega koronavirusa med ljudmi. Hkrati pa so ta orodja uporabili tudi za nadzor spoštovanja novih pravil obnašanja v javnem prostoru, ki posega v pravice in svoboščine. O biomtriji pred, med in po koroni v prispevku Urške Henigman.
Potem ko se je v javnosti širila razprava o seznamu priporočenega domačega branja za osnovnošolce v posodobljenem učnem načrtu za slovenščino – razlog zanjo je bil Dnevnik Ane Frank – se je kot podpora branju tega znamenitega besedila globoke etične sporočilnosti in literarnega dokumenta obdobja temne plati zgodovine, rodila civilna pobuda o branju odlomkov, ki so v t. i. Živi knjigi zbrani v verigo posnetkov na kanalu You tube. Dnevnik Ane Frank je bil namreč tako kot številne druge knjige z univerzalno pomembnimi, bistvenimi vsebinami že pred časom umaknjen. Vendar ne zato, ker bi ga s seznama črtali, pač pa zato, ker učni načrt ne predvideva več nekdanjega seznama priporočenih knjižnih naslovov. Zato je tudi veliko nejasnosti, povezanih s priporočenimi izbirnimi knjižnimi vsebinami, domačim in obveznim branjem.
Po skoraj letu dni, ko smo zaradi epidemije ostali doma in so mnogi tudi svojo službo prenesli v domače okolje, pri delu od doma še vedno ostajajo določeni izzivi. Če so se nekatere rešitve takrat zdele skoraj nerešljive, pa smo se v tem letu naučili mnogo novega in predvsem prilagodili, razlaga izr. prof. dr. Eva Boštjančič z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Več Lucija Fatur.
Koledarska zima še traja, a s februarjem se je končala meteorološka. Občutek, da z izjemo nekaj krajših obdobij ni postregla z ravno nizkimi temperaturami, nas ne vara, pritrjuje klimatologinja Mojca Dolinar z Agencije za okolje. Kako topla je bila torej minula zima?
Tokratni teden boja proti raku poteka pod geslom Obvladovanje raka s cepljenjem. Okužbam lahko pripišemo približno 15 odstotkov vseh rakov v svetu, zato stroka poleg upoštevanja ostalih preventivnih priporočil poziva tudi k cepljenju otrok proti HPV in hepatitisu B, ki se je v času epidemije znižalo. Izpostavlja pa tudi pomen cepljenja proti covidu-19 za onkološke bolnike.
Pred nekaj dnevi smo lahko prek spleta občudovali lavine fontane. Etna, najdejavnejši evropski ognjenik, je bruhala lavo celo 1500 metrov visoko v zrak. Na prvem smo se o delovanju vulkanov in Etni, ki jo dobro pozna, pogovarjali z geologom dr. Bojanom Ambrožičem.
Dr. Bojana Beović je bila prvo ime vladne svetovalne skupine za covid-19. Epidemijo novega koronavirusa je spremljala od izbruha na Kitajskem, do prvih primerov v Evropi in do širjenja okužb po Sloveniji. Za dr. Beović smo pogosto pustili najtežja vprašanja o stanju epidemije pri nas in o ukrepih, ki jih je sprejemala vlada. Tudi tokrat ni nič drugače. Dr. Bojano Beović je spraševal Iztok Konc. Foto: BoBo
Svetovni dan civilne zaščite, ki ga zaznamujemo 1. marca, poudarja krepitev zavesti javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter poudarja pomembnost vloge civilne zaščite pri varstvu pred njimi. V Sloveniji je v civilno zaščito, ki je del širšega sistema zaščite in reševanja, operativno vključenih več kot 30.000 ljudi. Zadnje leto se vse vrti okoli novega koronavirusa in pri organizaciji pomoči je pomembno soudeležena tudi civilna zaščita. Uroš Mehle, bolničar in vodja ekipe prve pomoči Rdečega križa Slovenija - OU Grosuplje, je med drugim tri mesece deloval tudi na covidnem oddelku v UKC Ljubljana. Podrobneje v pogovoru z Markom Rozmanom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov