Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1999 je UNESCO razglasil 21. marec – sicer prvi dan pomladi na severni hemisferi – za svetovni dan poezije. To so pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo storili v prepričanju, da je prav pesniška umetnost tista, ki razkriva, da prav vsi ljudje – ne glede na to, na kateri celini živimo, v katerega boga verjamemo ali koliko imamo pod palcem – delimo ista občutja in si zastavljamo ista vprašanja o skrivnostih bivanja. Prav ob letošnjem svetovnem dnevu poezije pa je UNESCO-va generalna direktorica Audrey Azoulay v posebni izjavi še zapisala, da se skoraj nič ne more meriti z močjo dobro napisane pesmi, ko iščemo načine, kako povezati sicer močno heterogeno človeštvo v eno samo skupnost. To prepričanje delimo tudi na Prvem, spričo česar smo popoldanski program 21. marca posvetili poeziji. Za rdečo nit pa smo si izbrali pomladansko intonirane pesmi štirih priljubljenih, malodane ponarodelih pesnikov, ki so v težkih letih po drugi svetovni vojni pomagali preobrniti razvojni lok sodobnega slovenskega pesništva in razjasniti njegov dotlej nekoliko mrki obraz. Tu seveda govorimo o Kajetanu Koviču, Janezu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu. Kakšno mesto na pobočju slovenskega Parnasa torej pripada avtorjem legendarne zbirke Pesmi štirih? V čem so si pravzaprav podobni in kako se njihove poetike med seboj vendarle tudi razlikujejo ter kakšen je njihov odnos do narave, smo preverjali v pogovoru z vrhunsko poznavalko povojnega slovenskega pesništva, literarno zgodovinarko, dr. Ireno Novak Popov. Pred naš mikrofon jo je povabil Goran Dekleva.
foto: naslovnica Pesmi štirih (Goran Dekleva)
Ob svetovnem dnevu poezije skušamo natančneje določiti mesto, ki ga na pobočju slovenskega Parnasa zavzemajo Kovič, Menart, Pavček in Zlobec
Leta 1999 je UNESCO razglasil 21. marec – sicer prvi dan pomladi na severni hemisferi – za svetovni dan poezije. To so pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo storili v prepričanju, da je prav pesniška umetnost tista, ki razkriva, da prav vsi ljudje – ne glede na to, na kateri celini živimo, v katerega boga verjamemo ali koliko imamo pod palcem – delimo ista občutja in si zastavljamo ista vprašanja o skrivnostih bivanja. Prav ob letošnjem svetovnem dnevu poezije pa je UNESCO-va generalna direktorica Audrey Azoulay v posebni izjavi še zapisala, da se skoraj nič ne more meriti z močjo dobro napisane pesmi, ko iščemo načine, kako povezati sicer močno heterogeno človeštvo v eno samo skupnost.
To prepričanje delimo tudi na Prvem, spričo česar nedeljski popoldanski program posvečamo poeziji. Za rdečo nit pa smo si izbrali pomladansko intonirane pesmi štirih priljubljenih, malodane ponarodelih pesnikov, ki so v težkih letih po drugi svetovni vojni pomagali preobrniti razvojni lok sodobnega slovenskega pesništva, razjasniti njegov dotlej nekoliko mrki obraz. Tu seveda govorimo o Kajetanu Koviču, Janezu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu.
Kakšno mesto na pobočju slovenskega Parnasa torej pripada avtorjem legendarne zbirke Pesmi štirih? V čem so si pravzaprav podobni in kako se njihove poetike med seboj vendarle tudi razlikujejo ter kakšen je njihov odnos do narave, preverjamo v pogovoru z vrhunsko poznavalko povojnega slovenskega pesništva, literarno zgodovinarko, dr. Ireno Novak Popov. Za dobro mero pa vam v branje v kronološkem redu od najstarejše do nanovejše ponujamo še štiri njihove izvrstne pesmi, vse po vrsti motivno-tematsko povezane s pomladjo.
Janez Menart: SVITANICA
Sivkasto nebo,
z vzhoda mlečni sij;
majska noč; topló,
ura blizu tri.
Prej sem bil še tam,
zdajle hodim tod.
Preden vstane dan
bom nekje drugod.
Bledih zvezd sijaj,
cesta brez luči ...
Vendar grem. Le kaj
vodi me v temi?
Mar nagon duhá,
ali zakon cest,
ali skrita sla,
ali pesem zvezd?
Res je le: nebo,
z vzhoda mlečni sij,
majska noč, topló,
ura blizu tri.
(Prva jesen, 1955)
Ciril Zlobec: KOT BELI PELIKANOV VRAT
Dražljivi mir pomladi se naselil
je v mlado brst in v tvoje sanje,
v bridkosti sklonjene nad staro rano
kot beli pelikanov vrat.
Spomini, mehkokrile lastovice,
v veselih vračajo se jatah
iz krajev, kjer njih krilom moč je dahnil
tvoj prvič potešêni smeh.
Molče pregnana ali zablodela
v te jate radostnih selivk,
zdaj z njimi vrača se ljubezen moja,
ne trudna, trdna od poti.
In čaka, kdaj svoj beli vrat zravnale
v pričakovanju bodo tvoje sanje,
da v rani, ki nekoč jo je odprla,
za vselej si pripne svoj dom.
(Najina oaza, 1964)
Tone Pavček: SPOMLADANSKA PIJANOST
Spet hodi veter pomladanski z mano
po pločnikih in jezen sili stran
z asfaltne treznosti nazaj v pijanost
akacij, brez in bukev in platan,
med regrat, redkvice, radič, med rožno
razkošje brstov zelenečih trt,
ko vse je v vse odprto in vse možno
in pred življenjem se umika smrt.
In spet strmim, kako neznaten hrošček
sesá samoumevno listu sok,
kako na oljkah tudi polsuh košček
hosana vzklika, in spet prste rok
ščemeča sla po božanju mravljinči,
da smejem se kot razuzdani Pan,
ko gre naproti mi, da me izniči
kot jedra ženska ta pomladni dan.
(Temna zarja, 1996)
Kajetan Kovič: APRIL
Ko Bog počival je po dneh stvarjenja
in po storjenem se razgledoval,
je bil njegov pogled poln zadoščenja
uprt v drevo, človeka in žival.
Stvari so se učile zgodnje rabe.
Neuk oblak je jadral čez nebo,
ves nov in hkrati kot bi iz pozabe
nekoč že viden vračal se v oko.
Pod jablan žametnimi baldahini
je prvi par imel svoj domicil.
Nad njima risale so se v modrini
temne vijuge lastovičjih kril
in po svileni travnati blazini
so tekli zajci svetli kot april.
(Vse poti so, 2009)
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Leta 1999 je UNESCO razglasil 21. marec – sicer prvi dan pomladi na severni hemisferi – za svetovni dan poezije. To so pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo storili v prepričanju, da je prav pesniška umetnost tista, ki razkriva, da prav vsi ljudje – ne glede na to, na kateri celini živimo, v katerega boga verjamemo ali koliko imamo pod palcem – delimo ista občutja in si zastavljamo ista vprašanja o skrivnostih bivanja. Prav ob letošnjem svetovnem dnevu poezije pa je UNESCO-va generalna direktorica Audrey Azoulay v posebni izjavi še zapisala, da se skoraj nič ne more meriti z močjo dobro napisane pesmi, ko iščemo načine, kako povezati sicer močno heterogeno človeštvo v eno samo skupnost. To prepričanje delimo tudi na Prvem, spričo česar smo popoldanski program 21. marca posvetili poeziji. Za rdečo nit pa smo si izbrali pomladansko intonirane pesmi štirih priljubljenih, malodane ponarodelih pesnikov, ki so v težkih letih po drugi svetovni vojni pomagali preobrniti razvojni lok sodobnega slovenskega pesništva in razjasniti njegov dotlej nekoliko mrki obraz. Tu seveda govorimo o Kajetanu Koviču, Janezu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu. Kakšno mesto na pobočju slovenskega Parnasa torej pripada avtorjem legendarne zbirke Pesmi štirih? V čem so si pravzaprav podobni in kako se njihove poetike med seboj vendarle tudi razlikujejo ter kakšen je njihov odnos do narave, smo preverjali v pogovoru z vrhunsko poznavalko povojnega slovenskega pesništva, literarno zgodovinarko, dr. Ireno Novak Popov. Pred naš mikrofon jo je povabil Goran Dekleva.
foto: naslovnica Pesmi štirih (Goran Dekleva)
Ob svetovnem dnevu poezije skušamo natančneje določiti mesto, ki ga na pobočju slovenskega Parnasa zavzemajo Kovič, Menart, Pavček in Zlobec
Leta 1999 je UNESCO razglasil 21. marec – sicer prvi dan pomladi na severni hemisferi – za svetovni dan poezije. To so pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo storili v prepričanju, da je prav pesniška umetnost tista, ki razkriva, da prav vsi ljudje – ne glede na to, na kateri celini živimo, v katerega boga verjamemo ali koliko imamo pod palcem – delimo ista občutja in si zastavljamo ista vprašanja o skrivnostih bivanja. Prav ob letošnjem svetovnem dnevu poezije pa je UNESCO-va generalna direktorica Audrey Azoulay v posebni izjavi še zapisala, da se skoraj nič ne more meriti z močjo dobro napisane pesmi, ko iščemo načine, kako povezati sicer močno heterogeno človeštvo v eno samo skupnost.
To prepričanje delimo tudi na Prvem, spričo česar nedeljski popoldanski program posvečamo poeziji. Za rdečo nit pa smo si izbrali pomladansko intonirane pesmi štirih priljubljenih, malodane ponarodelih pesnikov, ki so v težkih letih po drugi svetovni vojni pomagali preobrniti razvojni lok sodobnega slovenskega pesništva, razjasniti njegov dotlej nekoliko mrki obraz. Tu seveda govorimo o Kajetanu Koviču, Janezu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu.
Kakšno mesto na pobočju slovenskega Parnasa torej pripada avtorjem legendarne zbirke Pesmi štirih? V čem so si pravzaprav podobni in kako se njihove poetike med seboj vendarle tudi razlikujejo ter kakšen je njihov odnos do narave, preverjamo v pogovoru z vrhunsko poznavalko povojnega slovenskega pesništva, literarno zgodovinarko, dr. Ireno Novak Popov. Za dobro mero pa vam v branje v kronološkem redu od najstarejše do nanovejše ponujamo še štiri njihove izvrstne pesmi, vse po vrsti motivno-tematsko povezane s pomladjo.
Janez Menart: SVITANICA
Sivkasto nebo,
z vzhoda mlečni sij;
majska noč; topló,
ura blizu tri.
Prej sem bil še tam,
zdajle hodim tod.
Preden vstane dan
bom nekje drugod.
Bledih zvezd sijaj,
cesta brez luči ...
Vendar grem. Le kaj
vodi me v temi?
Mar nagon duhá,
ali zakon cest,
ali skrita sla,
ali pesem zvezd?
Res je le: nebo,
z vzhoda mlečni sij,
majska noč, topló,
ura blizu tri.
(Prva jesen, 1955)
Ciril Zlobec: KOT BELI PELIKANOV VRAT
Dražljivi mir pomladi se naselil
je v mlado brst in v tvoje sanje,
v bridkosti sklonjene nad staro rano
kot beli pelikanov vrat.
Spomini, mehkokrile lastovice,
v veselih vračajo se jatah
iz krajev, kjer njih krilom moč je dahnil
tvoj prvič potešêni smeh.
Molče pregnana ali zablodela
v te jate radostnih selivk,
zdaj z njimi vrača se ljubezen moja,
ne trudna, trdna od poti.
In čaka, kdaj svoj beli vrat zravnale
v pričakovanju bodo tvoje sanje,
da v rani, ki nekoč jo je odprla,
za vselej si pripne svoj dom.
(Najina oaza, 1964)
Tone Pavček: SPOMLADANSKA PIJANOST
Spet hodi veter pomladanski z mano
po pločnikih in jezen sili stran
z asfaltne treznosti nazaj v pijanost
akacij, brez in bukev in platan,
med regrat, redkvice, radič, med rožno
razkošje brstov zelenečih trt,
ko vse je v vse odprto in vse možno
in pred življenjem se umika smrt.
In spet strmim, kako neznaten hrošček
sesá samoumevno listu sok,
kako na oljkah tudi polsuh košček
hosana vzklika, in spet prste rok
ščemeča sla po božanju mravljinči,
da smejem se kot razuzdani Pan,
ko gre naproti mi, da me izniči
kot jedra ženska ta pomladni dan.
(Temna zarja, 1996)
Kajetan Kovič: APRIL
Ko Bog počival je po dneh stvarjenja
in po storjenem se razgledoval,
je bil njegov pogled poln zadoščenja
uprt v drevo, človeka in žival.
Stvari so se učile zgodnje rabe.
Neuk oblak je jadral čez nebo,
ves nov in hkrati kot bi iz pozabe
nekoč že viden vračal se v oko.
Pod jablan žametnimi baldahini
je prvi par imel svoj domicil.
Nad njima risale so se v modrini
temne vijuge lastovičjih kril
in po svileni travnati blazini
so tekli zajci svetli kot april.
(Vse poti so, 2009)
Potrošniški vidiki so tudi v Sloveniji zasenčili osnovni vidik božiča, ki je v prvi vrsti verski praznik. Tokrat ga zaznamuje epidemija covida-19. Tudi v tej luči (bo)sta minorit in profesor na Teološki fakulteti dr. Andrej Šegula in gostitelj Tomaž Gerden razčlenila značilnosti časa pred 2 tisoč leti in potegnila vzporednice med takratnimi in zdajšnjimi družbenimi izzivi in človeškimi značaji. Najprej pa načelnica združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Tjaša Sušin o tem, kako je letos – zaradi epidemije v povsem drugačnih okoliščinah – po Sloveniji potovala betlehemska luč miru. Akcija je v Sloveniji prvič potekala v letu plebiscita o samostojnosti, začela pa jo je štiri leta pred tem avstrijska radiotelevizija ORF. Bistvo akcije ostaja dobrodelnost.
Gregor in Anita Kofler svoj odnos do narave, gibanja, občudovanja lepega in odkrivanja novega prepletata z delovnimi navadami in družinskimi vrednotami, ki so pomemben del vzgoje treh sinov. Enajstletni Tomaž, devetletni Miha in štiriletni Rožle usmerjanje v različne, tudi njihovi starosti prilagojene športne dejavnosti jemljejo kot izziv. Pred božičem jih je obiskala Aljana Jocif.
Ljudje smo obredna bitja, tudi zato potrebujemo praznike in praznovanje. A so vedno izziv. Še posebej v teh globoko razklanih, čudnih in zahtevnih časih. In, ker smo ljudje tudi vse bolj čustveno zahtevni, smo še posebej v prazničnem času postavljeni pred velike izzive tudi v odnosih. In praznovanje božiča je v bistvu skrb za odnose. Liana Buršič se je zato s frančiškanom in enim najbolj uglednih ter priljubljenih družinskih terapevtov, s prof. dr. Christianom Gostečnikom (redni profesor za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo religije in pastoralno psihologijo na ljubljanski Teološki fakulteti, ustanovitelj Frančiškanskega družinskega inštituta, avtor številnih knjig, doktor klinične psihologije in doktor teologije) pogovarjala o odnosih in duhu časa ter pomenu praznovanja.
Na včerajšnji dan pred 25 leti je nastala spletna stran nacionalnega medija: rtvslo.si. Prvi strežnik je torej začel delati 24. decembra leta 1995, na njem je bila objavljena vstopna stran in nekaj podatkov o RTV-ju.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Nemčiji od začetka novembra velja, da se zasebno lahko srečajo osebe iz dveh gospodinjstev. 16. Decembra, ko so ukrepe zaostrili so med božičnimi prazniki nemške oblasti dovolile izjemo, da se lahko s člani enega gospodinjstva srečajo še dodatne štiri odrasle osebe in otroci. A le v teh dneh.Družinski Božič je v Nemčiji letos nekoliko okrnjen, a bo ostal družinski.
Mnogi, ki trpijo za motnjami hranjenja, so se v teh dneh znašli v stiski. Nekateri se težko soočajo s prelomnicami, kot je novo leto, poleg tega že dva meseca zaradi epidemije živimo okrnjeno življenje. V nekem trenutku se ukvarjanje hrane zazdi kot edino zatočišče in področje, ki je pod našim nadzorom. Pomoč ponuja tudi Svetovalni svet.
Prednovoletno vzdušje v Avstriji je letos v znamenju številnih ukrepov zaradi covida 19. V težavah so predvsem hotelirji in gostinci na Dunaju, ki v tem času navadno zaslužijo največ. Dodatno jih skrbijo tudi posledice nedavnega terorističnega napada. V prvih decembrskih dneh so Avstrijci še lahko odšli po nakupih, pa tudi v galerije in muzeje, zdaj jih torej čakajo ostrejši ukrepi in upanje, da bo prihodnje leto kljub vsemu bolj optimistično.
Miro Rismondo iz Valburge blizu Medvod, po izobrazbi kuhar, je v svojem kraju znan kot izdelovalec lesenih in ledenih skulptur, pred kratkim pa se je lotil povsem drugačnega ustvarjanja. Odprl je manjšo pekarno, kjer med drugim peče kruh, kakršnega so delali naši predniki, Slovani.
Epidemija novega koronavirusa in ukrepi za omejitev covida, so otežili življenje tistih bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje v tujini. Med njimi so tudi otroci in odrasli, ki jih v tujino napotijo na obsevanje s protonskimi žarki. Znova se torej postavlja vprašanje: Zakaj ne bi Slovenija dobila svojega protonskega centra za obsevanje bolnikov z rakom? Odgovor je poiskal Iztok Konc. Foto: Llorenzi/ WikimediaCommons, cc
Glede na predlog sedmega protikoronskega zakona bo delodajalec lahko delavcu, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, odpovedal pogodbo o zaposlitvi. V javnem sektorju bo pogodba lahko odpovedana brez navedbe poslovnega razloga. Pogoj za starostno upokojitev delojemalec običajno izpolni ko dopolni 60 let in ima 40 let delovne dobe. Do sedaj sta se z upokojitvijo morala strinjati oba – tako delavec kot delodajalec. Kot beremo v razlagi vlada s tem predlogom poenostavlja postopek upokojevanja, saj bo delodajalec lahko brez soglasja delavca tega napotil na ZPIZ. Sindikati, so na nogah, menijo, da bi bil predlog lahko ustavno sporen, saj posega v pravico posameznika do dela; Še posebej sporna se jim zdi odpoved pogodbe brez navedbe poslovnega razloga. Delodajalci predlog vlade podpirajo, ko delavec izpolni oba pogoja, naj se upokoji. Podobno menijo tudi obrtniki, ki pravijo da mnogi mladi, zato ker nekateri starejši delavci ostajajo v delovnem razmerju še dolgo potem, ko že izpolnijo pogoje za starostno upokojitev, ne dobijo priložnosti za zaposlitev.
Obljuba bogatih zaslužkov prek investicijskih vlaganj je eden izmed najpogostejših poskusov goljufij, tarča pa smo državljani, ki nas ponudbe dosežejo povsod, kjer smo – ali doma na kavču, ali pri delu od doma s šolajočimi se otroki ali pa v službi, ko brskamo po spletu in nam pot prekrižajo članki na verodostojnih portalih, ki se izkažejo za lažne novice. Policija v letu 2020 na splošno zaznava porast oškodovanj fizičnih in pravnih oseb iz naslova goljufij na spletu. Do sredine novembra je obravnavala 58 takih primerov, katerih skupna škoda je bila 1.1 milijona evrov. Več Cirila Štuber.
Danes obeležujemo mednarodni dan migrantov, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila pred 20-imi leti. 18. december je bil za ta dan izbran v spomin na sprejetje mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin leta 1990. In če pogledamo stanje tri desetletja po sprejetju te konvencije – migranti znotraj Evropske unije imajo med pandemijo novega koronavirusa pomembno vlogo pri tem, da živilske trgovine, javni prevoz, oskrba na domu in zdravstvene storitve delujejo nemoteno. Po drugi strani pa je kriza, tudi pri nas, še poglobila že dlje časa prisotne težave, kot so otežen dostop do zaposlitve, bivanjska problematika in soočanje z diskriminacijo.
Kot najvišje rangirani Slovenec v bruseljski hierarhiji v začetku prihodnjega leta prevzema funkcijo posebnega svetovalca za digitalne vsebine, uradno na generalnem direktoratu za informacijsko družbo, vendar bo njegova vloga močno povezovalna med različnimi direktorati in komisarji ter državami članicami. Ker bo naša država v drugi polovici prihodnjega leta predsedovala Svetu EU, bo precej časa prebil v Sloveniji. S Sandro Krišelj sta se pogovarjala predvsem o vlogi in podobi Slovenije v Uniji
Ustavno sodišče je pred dvema tednoma razveljavilo sklep vlade o šolanju na daljavo, saj ta podaljšanja sklepa ni objavila v Uradnem listu. Vlada je to pravno napako popravila in do nadaljnjega zaprla vse šole, tudi tiste, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Mama 10 letnega Bora Duška Milovanović iz Celja je prepričana, da država s takim ravnanjm tem otrokom povzroča nepopravljivo škodo. Opozarja, da je učno gradivo, ki ga skrbno pripravlja in po elektronski pošti pošilja njegova učiteljica, sicer dobrodošlo, a še zdaleč ne zadostuje. »Naši otroci potrebujejo različne pristope usposobljenih strokovnjakov, ki imajo na razpolago najrazličnejše posebne pripomočke.», pravi in dodaja, da je terapije težko nadomestiti za nazaj.
V času pandemije, ko se razmere v gospodarstvu, sploh na področju storitev, resno zaostrujejo, je vse več tudi zgodb o uspehu. Tri je z natečajem ZA podjetno Slovenijo izbral Klub slovenskih podjetnikov. Nagrajena podjetja so se po eni strani nadpovprečno uspešno spopadla z omejitvami pandemije, hkrati pa so ob tem reševala tudi vsakdanje težave ljudi in ožjega oziroma širšega okolja. Urška Jereb
Predsednik ustavnega sodišča doktor Rajko Knez še vedno upa, da bo politiki uspelo uskladiti volilno zakonodajo z odločbo ustavnega sodišča. Dali smo 2 letni rok, kar je neobičajno dolgo pravi Knez. Tudi zato, ker smo se zavedali, da gre za težko nalogo.
Srednješolcem Gimnazije Celje Center, ki je že nekaj let ena od najbolj dejavnih srednjih šol v Sloveniji, jim tudi v obdobju epidemije ni prav nič dolgčas. Spletni časopis, impro liga, snemaj glasbenih spotov, igranje šaha, je le nekaj od kar sedemdesetih obšolskih dejavnostih, ki jih dijaki te šole izvajajo na medmrežju. Dekliški pevski zbor skupaj z drugimi glasbenimi skupinami šole pripravlja virtualni koncert. Ta bo posvečen 30-letnici slovenskega plebiscita. 16. mladih pevk na daljavo posnelo video spot. Pobudnica snemanja je dijakinja 1. letnika Hajdi Sevčnikar. »Zelo pomembno se mi je zdelo, da članice pevskega zbora ostanemo povezane tudi med epidemijo. Usklajevanje, snemanje in montaža spota je bila res naporna, a mi je bilo to delo v velik užitek.« Dijaka izdala slikanico Tudi Luka nosi masko. Avtor besedila je predsednik dijaške skupnosti Jon Knanjir. Ta meni, da so ljudje zaradi epidemije spet začeli ceniti pristne medsebojne odnose. »Prijazen pozdrav, nasmeh in objem so začeli izginjati. Mislim pa, da ko bomo epidemijo premagali, se bodo spet začeli vračati v naša življenja.«
Ta ukrep lahko v precep spravi tudi policiste, saj bo ob tako nejasnih situacijah nastopila izjemno velika nevarnost zlorab
V 90. letu starosti se je poslovil britanski mojster vohunskega romana, John Le Carré. Podpisal se je pod več kot 20 romanov, tem pa je dodal še več zbirk kratke proze. Po njegovih delih so bili posneti tudi številni svetovno odmevni filmi in televizijske nadaljevanke – omenimo vsaj Kotlarja, krojača, vojaka, vohuna iz sedemdesetih z Alecom Guinessom v glavni vlogi pa Rusko hišo s Seanom Conneryjem in Michelle Pfeifer ter Zvestega vrtnarja z Ralphom Finnesom. S čim neki je torej Le Carré prepričal najprej milijone bralk in bralcev po vsem svetu, nazadnje pa še holivudske producente? foto: John Le Carré, leta 2008 v Hamburgu (Krimidoedel / Wikipedia)
Neveljaven email naslov