Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe, opozarjajo različne nevladne organizacije po vsem svetu. Tudi nekateri nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo in psihologom Markom Poličem, upokojenim zaslužnim profesorjem na ljubljanski filozofski fakulteti
Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe
Nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo.
V zadnjih dneh so se zgodili nekateri dogodki, npr. napad na svetnico, ki bi se lahko končal tragično, prej še motorka pred parlamentom in še napad na UKC Maribor, kjer so hoteli vdreti. Vsega verjetno ne moremo spraviti na iste vzroke, vendar vsi podatki kažejo, da se je število kaznivih dejanj, tudi hujših, in klicev na različne SOS telefone izredno povečalo v primerjavi s prejšnjimi leti; tukaj bi lahko potegnili en skupni imenovalec, da epidemija oz. njene posledice vplivajo na te dogodke; da je več nasilja, agresivnosti, da ljudje so v stiski in da iščejo pomoč.
Če ljudi potisneš v skrajno stisko, da ne vidijo izhoda, naredijo marsikaj in potem to jemljemo kot nekaj, kar ni normalno; gre pa za normalno obnašanje ljudi v situacijah, ki so skrajne in res reagirajo v nekem smislu nagonsko, zelo impulzivno in niti ne pomislijo, kakšne so lahko posledice njihovih reakcij.
Trenutno stanje bi se verjetno lahko izboljšalo s sprostitvijo ukrepov, pri čemer so nekateri popolnoma odveč oziroma ne prispevajo k boljšemu stanju.
Kratkoročno se to lahko izboljša, bodo pa problemi vztrajali in stiske ljudi se bodo pokazale tudi kasneje; če samo pomislim na gostince, ki so trenutno v res hudi stiski, to se ne bo tako hitro izboljšalo, najemati bodo morali posojila, jih vračati itd. Nekatere stiske se bodo pokazale šele kasneje, zdaj so nekateri ljudje apatični in sprejemajo to, kasneje pa se bo pokazalo, da to vpliva tudi dolgoročno na njihovo življenje.
Nekateri pa so zdaj zelo občutljivi, reagirajo zelo impulzivno, vse jim je odveč in mislim, da se bo to nezadovoljstvo še kar nadaljevalo.
Tudi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti, pravi, da so nezaželeni odzivi in odklonsko vedenje posameznikov lahko posledica dolgotrajne negotovosti, nesistematičnih ukrepov in izgube občutka nadzora nad lastnim življenjem.
Odzivi so lahko najrazličnejši, ljudje so sicer precej trpežni, vendar pa če zadeva predolgo traja in če ni blizu nekega jasnega izhoda iz nje, mi temu pravimo, da frustracije lahko izzovejo vse, od agresivnosti, do depresivnosti, do naučene nemoči, češ nič se ne da in podobno. To so vse zadeve, ki jih ljudje ne želijo, so pa z njimi soočeni.
Sprostitev ukrepov bo lahko k temu prispevala, čeprav lahko sprostitev marsikdo razume, češ da zdaj lahko počnemo, kar želimo. Tukaj pogrešam to, da bi morali odgovorni vzpostaviti sodelovanje z ljudmi, jih vključiti v zadevo, da bi vedeli, za kaj je kaj in kako, ne pa, da se vedno znova srečujemo z nejasnostmi, zakaj je nekaj dovoljeno, nekaj drugega pa ne, ni pa jasne logike za tem. Ljudje so vendarle razumni in bi radi razumeli, zakaj se stvari dogajajo, tega pa ne dobijo vedno.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe, opozarjajo različne nevladne organizacije po vsem svetu. Tudi nekateri nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo in psihologom Markom Poličem, upokojenim zaslužnim profesorjem na ljubljanski filozofski fakulteti
Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe
Nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo.
V zadnjih dneh so se zgodili nekateri dogodki, npr. napad na svetnico, ki bi se lahko končal tragično, prej še motorka pred parlamentom in še napad na UKC Maribor, kjer so hoteli vdreti. Vsega verjetno ne moremo spraviti na iste vzroke, vendar vsi podatki kažejo, da se je število kaznivih dejanj, tudi hujših, in klicev na različne SOS telefone izredno povečalo v primerjavi s prejšnjimi leti; tukaj bi lahko potegnili en skupni imenovalec, da epidemija oz. njene posledice vplivajo na te dogodke; da je več nasilja, agresivnosti, da ljudje so v stiski in da iščejo pomoč.
Če ljudi potisneš v skrajno stisko, da ne vidijo izhoda, naredijo marsikaj in potem to jemljemo kot nekaj, kar ni normalno; gre pa za normalno obnašanje ljudi v situacijah, ki so skrajne in res reagirajo v nekem smislu nagonsko, zelo impulzivno in niti ne pomislijo, kakšne so lahko posledice njihovih reakcij.
Trenutno stanje bi se verjetno lahko izboljšalo s sprostitvijo ukrepov, pri čemer so nekateri popolnoma odveč oziroma ne prispevajo k boljšemu stanju.
Kratkoročno se to lahko izboljša, bodo pa problemi vztrajali in stiske ljudi se bodo pokazale tudi kasneje; če samo pomislim na gostince, ki so trenutno v res hudi stiski, to se ne bo tako hitro izboljšalo, najemati bodo morali posojila, jih vračati itd. Nekatere stiske se bodo pokazale šele kasneje, zdaj so nekateri ljudje apatični in sprejemajo to, kasneje pa se bo pokazalo, da to vpliva tudi dolgoročno na njihovo življenje.
Nekateri pa so zdaj zelo občutljivi, reagirajo zelo impulzivno, vse jim je odveč in mislim, da se bo to nezadovoljstvo še kar nadaljevalo.
Tudi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti, pravi, da so nezaželeni odzivi in odklonsko vedenje posameznikov lahko posledica dolgotrajne negotovosti, nesistematičnih ukrepov in izgube občutka nadzora nad lastnim življenjem.
Odzivi so lahko najrazličnejši, ljudje so sicer precej trpežni, vendar pa če zadeva predolgo traja in če ni blizu nekega jasnega izhoda iz nje, mi temu pravimo, da frustracije lahko izzovejo vse, od agresivnosti, do depresivnosti, do naučene nemoči, češ nič se ne da in podobno. To so vse zadeve, ki jih ljudje ne želijo, so pa z njimi soočeni.
Sprostitev ukrepov bo lahko k temu prispevala, čeprav lahko sprostitev marsikdo razume, češ da zdaj lahko počnemo, kar želimo. Tukaj pogrešam to, da bi morali odgovorni vzpostaviti sodelovanje z ljudmi, jih vključiti v zadevo, da bi vedeli, za kaj je kaj in kako, ne pa, da se vedno znova srečujemo z nejasnostmi, zakaj je nekaj dovoljeno, nekaj drugega pa ne, ni pa jasne logike za tem. Ljudje so vendarle razumni in bi radi razumeli, zakaj se stvari dogajajo, tega pa ne dobijo vedno.
V minulih tednih in mesecih se je krepil vtis, da sta vlada in gospodarstvo neprestano na nasprotnih bregovih, da sta bolj nasprotnika kot partnerja pri graditvi države blaginje. Se bo to po sinočnjem Vrhu slovenskega gospodarstva spremenilo? Gospodarstveniki so predsedniku vlade, ministrom in nekaterim nekdanjim premierjem predstavili svoje zahteve, Robert Golob pa je obljubil obnovitev dialoga in srečanja na mesečni ravni, med prvimi temami pa izpostavil debirokratizacijo in davčno reformo. Povzemamo ključna sporočila in obljube.
29. novembra leta 1953 se je v Beltincih rodil Vlado Kreslin. Odraščal je ob zvokih domačih prekmurskih band, medtem ko je iz tujine k nam zanašalo rokenrol. Ta ga je kmalu povsem prevzel in za vedno ostal njegov način glasbenega izražanja, skozi leta pa mu je dodal svoj lasten kantavtorski pečat. Kreslinove pesmi so danes nepogrešljiv del sodobne slovenske popularne glasbe, poslušajo jih ljudje vseh starosti, Vlado pa kljub letom še vedno aktivno koncertira in ustvarja. Ob njegovem sedemdesetem rojstnem dnevu mu voščimo tudi na Prvem.
Kadrov v šolstvu bo v prihodnje primanjkovalo še bolj kot zdaj. Vpis na pedagoške smeri se ne povečuje, ob upokojitvah se vse več zaposlenih zaposluje tudi drugje. Rešitve išče tudi delovna skupina, ki pripravlja Nacionalni program vzgoje in izobraževanja.
Revija Finance Manager je nedavno objavila lestvico 100 najbogatejših Slovencev. Njihovo premoženje se je glede na lani povečalo za osem odstotkov na 8,7 milijarde evrov. Kaj pomeni bogastvo? Kako živijo najbolj bogati? In ne nazadnje - kaj bi jih vprašali? Poslušalke in poslušalci Prvega so v torkovi kontaktni oddaji razmišljali na glas.
Dopisnica Karmen Švegl iz Bangkoka spremlja pogovore o podaljšanju prekinitve spopadov v Gazi. Dogovor je v veljavo stopil v petek in naj bi prvotno trajal do danes, a sta se vpleteni strani v ponedeljek uspeli dogovoriti o podaljšanju prekinitve spopadov za dva dni, predvsem z željo po nadaljevanju izmenjave talcev, ki jih je v začetku oktobra zajel Hamas, in palestinskih zapornikov iz Izraela. Od petka sta Izrael in Hamas izvedla tri izmenjave talcev in zapornikov. S Karmen Švegl, ki poroča s širšega azijskega območja, pa se je Darja Groznik pogovarjala tudi o onesnaženem zraku v Indiji in kitajskih varnostnih razmerah.
Vsaka tretja ženska v Evropi je imela izkušnjo fizičnega nasilja, v Sloveniji se je po ocenah Društva SOS telefon nasilje nad ženskami povečalo za 20 odstotkov, še vedno se največ nasilja zgodi v družinskem okolju, le majhen delež žrtev pa nasilje tudi prijavi. Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami se je voditeljica Tita Mayer pogovarjala z vodjo Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin. Foto: Pixabay
Po kibernetskem napadu, ki se je zgodil na Holdingu slovenskih elektrarn, smo se o izpostavljenosti kritične infrastrukture tovrstnim varnostnim tveganjem pri nas in o pomenu ozaveščenosti glede kibernetske varnosti pogovarjali z etičnim hekerjem Milanom Gaborjem, direktorjem podjetja Viris, ki se ukvarja z odkrivanjem varnostnih tveganj v informacijskih sistemih. Z Milanom Gaborjem se je pogovarjal Aleš Kocjan.
Nahajamo se v tednu Karitasa, ki letos nagovarja z geslom »Upanje za vse«. Tokrat največ pozornosti namenjajo delu organizacije Karitas v Sloveniji in hkrati izrekajo zahvalo prostovoljcem za pomoč, saj vsako leto opravijo preko pol milijona prostovoljnih ur za posameznike in družine v stiski. Teden bo predvsem delaven v skrbi za materialno pomoč skoraj 100.000 osebam, ki jim Karitas tudi v oteženih okoliščinah redno pomaga z materialno pomočjo in s svetovanjem. Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske Karitas hkrati vabi k poslušanju letošnjega dobrodelnega dogodka, Klica dobrote.
Sodobna tehnologija bistveno spreminja in zaznamuje naša življenja. Marsikdaj nam močno olajša delo, obenem pa prinaša določene izzive in pasti. Zato je pomembno, da učence opremimo z znanji, ki jih potrebujejo, da bodo v digitalni družbi znali izkoristiti svoj potencial. Učenci in dijaki pri učenju in pridobivanju informacij dandanes namreč najpogosteje uporabljajo prav splet. Zato je zaživel nacionalni portal eTorba, ki pod geslom »Množimo znanje« ponuja učencem, učiteljem, staršem in vsem drugim zainteresiranim posameznikom enoten brezplačni dostop do relevantnih, strokovno in didaktično pregledanih elektronskih učnih gradiv. Predstavila nam ga je dr. Mirjam Oblak, ki na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje dela v službi za digitalizacijo izobraževanja.
Že ves november, sploh pa zadnji teden, smo z vseh strani 'bombardirani' z oglasi o črnem petku, norih popustih, posebnih akcijah in vsem, kar sodi zraven. Jutri bo to prepričevanje trgovcev, da moramo nujno izkoristiti znižane cene, ki so znižane morda le na videz, doseglo vrhunec, vleklo pa se bo lahko še vse do t.i. kibernetskega ponedeljka. Potrošniške organizacije opozarjajo, da 'ni vse zlato, kar se sveti' in da moramo biti prav v času teh velikih akcij še toliko bolj previdni pri nakupih. Evropski potrošniški center Slovenija je na ljudi naslovil sedem pomembnih nasvetov za varnejše nakupovanje – ne le na črni petek, ampak tudi med decembrsko praznično mrzlico in pravzaprav skozi vse leto. Nasvete nam je podrobneje predstavila Romana Javornik, vodja EPC.
Nad nemško vlado kot Damoklejev meč visi sodba ustavnega sodišča, izrečena pred natanko tednom dni, ki državo močno omejuje v razpolaganju z denarjem za prihodnja vlaganja. Nemški ustavni sodniki so vladi preprečili razpolaganje s 60 milijardami evrov nekoriščenih posojil iz časa epidemije korona virusa. Vlada je namreč sredstva leta 2021 prerazporedila v podnebni sklad. Za kako veliko vsoto gre? Kako to vpliva na nemški proračun, ki je tik pred sprejetjem? Je vlada v krizi?
Mesec november je mesec boja proti odvisnosti. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da se starostna meja, pri kateri otroci pridejo v stik z alkoholom, tobakom in konopljo znižuje. Opozarjajo, da je to velik problem, saj nižja starost uživanja navedenih substanc pomeni večje tveganje za odvisnost. V ospredje odvisnosti sicer zadnja leta prihaja odvisnost od sodobnih tehnologij. V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi te vrste odvisnosti. Foto: Pixabay
Dmitrij Muratov je novinar in odgovorni urednik časnika Nova gazeta , ki je znan po poročanju o človekovih pravicah in zlorabah ruske oblasti. Muratov je tudi dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 2021 – takrat jo je prejel skupaj s filipinsko novinarko Mario Ressa. Nobelovo nagrado je prodal na dražbi za skoraj sto milijonov evrov, izkupiček pa namenil Unicefu za pomoč begunskim otrokom iz Ukrajine. Danes naj bi se začel sodni postopek, ki ga je sprožil prav on, ker je bil označen za tujega agenta.
Avtonomna vožnja, ki se ji približujejo avtomobili z razvojem asistenčnih sistemov je tema, ki se ji bomo posvetili v naslednjih minutah in projektu »Hi Drive«, s katerim želijo pri Avtomotozvezi Slovenije izobraziti voznike v poznavanju in uporabi asistenčnih sistemov, ki lahko pozitivno vplivajo na varnost vožnje, če jih znamo uporabljati in najbrž učinkujejo tudi negativno, če jih ne znamo, če ne vemo, kako delujejo.
Pred 34 leti je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah. Kljub temu, da so jo ratificirale skoraj vse države na svetu – z izjemo ZDA in Somalije – sta zadnji dve leti v svetu prinesli veliko nazadovanje zagotavljanja otrokovih pravic. Zaradi starih in novih kriznih vojnih žarišč (Gaza, Ukrajina, Sudan) in številnih naravnih nesreč živijo otroci v v nenehni nevarnosti za svoje življenje in v nehumanih življenjskih pogojih. Na srečo ne pri nas, kjer je stanje na tem področju razmeroma dobro, čeprav je možnosti za izboljšavo še veliko: predvsem ko gre za pomanjkanje strokovnjakov s področja duševnega zdravja otrok in mladih ter medvrstniškega nasilja, o katerem so govorili na posvetu Kako sodelovati za učinkovitejše zmanjševanje nasilja med mladimi. Več o stanju otrokovih pravic v svetu in doma ter o reševanju problematike medvrstniškega nasilja smo izveli v današnji Aktualni temi na Prvem.
Raven odpadne embalaže v Evropi je na najvišji ravni. V zadnjem desetletju je njena rast prehitela gospodarstvo in rasla hitreje kot obseg trgovalnega blaga. Zadnji podatki Eurostata o odpadni embalaži, objavljeno oktobra 2023, ponovno potrjujejo rast, priča smo 6-odstotnem povečanju nastajanja odpadkov v samo enem letu. Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov v ospredje postavlja prav embalažo. Pripravlja jo slovenska nevladna organizacija Ekologi brez meja. Njen predstavnik Jaka Kranjc poudarja, da Slovenci so vestni pri zbiranju ločene embalaže.
Leta 2018 je na pobudo dveh gospodarskih slovenskih organizacij iz Trsta in Celovca zaživel projekt MAJ - Mreža Mladi Alpe Jadran, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih sosednjih držav in Slovenije.
Tudi letos v času pred prazniki lahko napišete voščilnico, ki jo bo dobil eden od stanovalcev Domov za starejše po Sloveniji. Zbirajo jih v DEOS Centru starejših Notranje Gorice.
Pretirano zadolževanje gospodinjstev je problematika, s katero se ne srečujemo samo v Sloveniji, pač pa prav v vseh državah Evropske unije. Še zlasti najrevnejše prebivalstvo tvega, da bo z zadolževanjem šlo predaleč in se tako ujelo v spiralo dolgov, zaradi česar ne bo moglo več pokrivati tekočih življenjskih stroškov in celo ostalo brez doma. Za osveščanje in izobraževanje o tej problematiki je Inštitut Prelomi organiziral mednarodno konferenco o preprečevanju zadolženosti in boljšanju svetovanja o dolgovih. Na njej je sodeloval tudi dr. Dieter Korczak, predsednik Evropske mreže za potrošniške dolgove in koordinator Evropske platforme za zaščito pred prezadolženostjo – PEPPI. O vzrokih za pretirano zadolževanje gospodinjstev in o nujnih ukrepih za preprečevanje teh praks se je z njim pogovarjala Cirila Štuber.
Danes se v Novi Gorici končujejo tradicionalni dnevi slovenskega turizma. Gre za osrednji strokovni dogodek v panogi, ki je bil letos namenjen vprašanjem in izzivom, ki jih slovenskemu turizmu prinaša digitalizacija in v njenem okviru umetna inteligenca. Katere prednosti prinaša turizmu in česa je turistične delavce strah?
Neveljaven email naslov