Somrak demokracije: Svetovni dan svobode medijev je v Sloveniji minil v znamenju zaskrbljenosti, negotovosti in stopnjevanja napetosti med vlado in medijsko skupnostjo. Komentar Aleša Kocjana.

Somrak demokracije: Svetovni dan svobode medijev je v Sloveniji minil v znamenju zaskrbljenosti, negotovosti in stopnjevanja napetosti med vlado in medijsko skupnostjo.

Z vlado Janeza Janše v slovenskem političnem prostoru ni dobilo domovinske pravice le sistematično blatenje in diskreditiranje novinark in novinarjev ter načrtno spodnašanje kredibilnosti – tega najmočnejšega orožja medijske skupnosti, pač pa je pomemben del Janševe vojne z mediji postala tudi sistematična razgradnja medijskega prostora. V tako neprijetnih okoliščinah, ko je politični kasti dovoljeno vse, še dan svobode medijev na naših tleh ni minil.

V najbolj izpostavljeni zgodbi tega trenutka – ustavitvi financiranja javne službe Slovenske tiskovne agencije - spremljamo vladni poskus uničenja in podreditve medijske organizacije, katere lastnik je država, edina družbenica pa vlada. Ta pa navkljub pozitivnemu poslovanju agencije ne kaže niti najmanjšega interesa ohraniti tiskovno agencijo kot informacijsko hrbtenico slovenskega medijskega prostora. Ravno nasprotno, vzpostaviti skuša medijski sistem po podobi največje vladne stranke, daleč onkraj mednarodno uveljavljenih profesionalnih novinarskih standardov. Koalicijski partnerji pa ji pri tem z molkom pomagajo in dokazujejo, kako visoko pri njih demokracija v resnici kotira na lestvici vrednot.

Da se je Društvo novinarjev odločilo zagnati donatorsko kampanjo za ohranitev STA, je v 21. stoletju res žalosten odraz razmer, v katerih smo se znašli kot družba. Pri tem izrazu solidarnosti in obliki protesta hkrati gre namreč za veliko več kot za ohranjanje delovnih mest na STA. Gre za željo po ohranitvi stebra slovenskega novinarstva, za ohranitev civilizacijskega ali če želite "osamosvojitvenega" dosežka naše družbe. Ta solidarnostna oblika protesta ni tragikomična, kot je to v svoji maniri na tviterju označil premier Janša. Je pa res zgolj tragično in vse prej kot komično, da vlada ne izpolnjuje svojih zakonskih obveznosti do STA, ki je verjetno "najpomembnejši medijski projekt prvega desetletja samostojne Slovenije", kot je v pogovoru za Radio Slovenija dejal prvi odgovorni urednik STA Dušen Rogelj.

In medtem ko se premier in njegov nepreklicno odstopljeni minister Hojs neostojno rogata novinarskemu cehu, novinarji STA dokazujejo svojo načelnost in profesionalno držo tako, da nadalje vestno opravljajo javno službo, ki je vlada že 124 dni ne financira, čeprav jo k temu zavezuje zakon. To je seveda več kot le tragično, da se ob tako brutalnem teptanju demokratičnih postulatov, kot je svoboda medijev, in osamosvojitvenih dosežkov, kar državna tiskovna agencija brez dvoma je, predstavniki te vlade norčujejo in celo naslajajo ob opazovanju negotovosti novinarske skupnosti. Je sprevrženo in primitivno.

Morda bo na veselje vladajoče garniture in na našo žalost stranki SDS ob asistenci tihih političnih sopotnikov uspelo onesposobiti STA in v nadaljevanju ohromiti tudi javno RTV, a zgodovina bo beležila, kdo je bil leta 2021 na strani civilizacijskih dosežkov sodobne družbe, in kdo je pehal demokratično Slovenijo v mračnjaške, že davno preživele čase.