Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes obeležujemo 60 let od nastanka organizacije Amnesty International, ki vključuje 149 držav, od leta 1988 tudi Slovenijo in velja za najpomembnejšo mednarodno organizacijo s področja zagovorništva človekovih pravic. Pogovarjali smo se z direktorico Amnesty International Slovenije, Natašo Posel.
"Človekove pravice so orodje, s pomočjo katerega se borimo za osnovne pravice in svoboščine, ki pripadajo vsakemu človeku"
60 let mineva od nastanka največje nevladne mednarodne organizacije za človekove pravice Amnesty International, ki je mednarodno gibanje milijonov ljudi, ki si prizadeva za vizijo sveta, v katerem so človekove pravice spoštovane povsod in upoštevane vsakomur. Kot pojasnjuje direktorica Amnesty International Slovenije, Nataša Posel, je njihovo delo v začetnih letih temeljilo na prizadevanjih za državljanske in politične pravice; za izpustitev zapornikov vesti, za pošteno sojenje političnim zapornikom, proti smrtni kazni, proti mučenjem ljudi in izvensodnim pobojem, pozneje pa so delovanje prenesli tudi na podorčje ekonomskih in socialnih pravic. Danes se poleg naštetega zavzemajo za odpravo diskriminacij, za zaščito spolnih in reproduktivnih pravic, za odpravo smrtne kazni, za pravice beguncev in migrantov. Delujejo preko globalnih kampanj, lokalno pa v skladu s prioritetami, ki si jih določijo posamezne države. Reden način vse članic pa j v zavzemanju za posameznike in posameznice, za katere mobilizirajo široko pisanje apelov in pisem za njihovo izpustitev ali izboljšanje razmer v zaporu, pa tudi za izboljšanje razmer, v katerih včasih živijo cele skupnosti.
Ohranjamo mednarodno sodlidarnost in mednarodni pritisk, ki je najmočnejše orožje Amnesty International.
V mesecu aprilu je izšlo poročilo Amnesty International za leto 2020, v katerem so zbrane informacije o stanju človekovih pravic v 149 državah, vključno s Slovenijo. Ugotavljajo, da so svetovni voditelji pandemijo izkoristili tudi za intenziviranje napadov na človekove pravice, med drugim tudi v Sloveniji, ki ji očitajo nepravilnosti pri ravnanju s stanovalci domov za starejše. Kritične ugotovitve se nanašajo tudi na omejevanje pravice do protesta, ki se izraža skozi pravico do mirnega zbiranja in pravico do svobodnega izražanja.
To omejevanje obsojamo že od lanske pomladi in prav na dan naše obletnice, skupaj s Pravno mrežo za varstvo demokracije, organiziramo prvi monitoring petkovih protestov z namenom, da potekajo mirno in v celoti s spoštovanjem pravic protestnikov.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes obeležujemo 60 let od nastanka organizacije Amnesty International, ki vključuje 149 držav, od leta 1988 tudi Slovenijo in velja za najpomembnejšo mednarodno organizacijo s področja zagovorništva človekovih pravic. Pogovarjali smo se z direktorico Amnesty International Slovenije, Natašo Posel.
"Človekove pravice so orodje, s pomočjo katerega se borimo za osnovne pravice in svoboščine, ki pripadajo vsakemu človeku"
60 let mineva od nastanka največje nevladne mednarodne organizacije za človekove pravice Amnesty International, ki je mednarodno gibanje milijonov ljudi, ki si prizadeva za vizijo sveta, v katerem so človekove pravice spoštovane povsod in upoštevane vsakomur. Kot pojasnjuje direktorica Amnesty International Slovenije, Nataša Posel, je njihovo delo v začetnih letih temeljilo na prizadevanjih za državljanske in politične pravice; za izpustitev zapornikov vesti, za pošteno sojenje političnim zapornikom, proti smrtni kazni, proti mučenjem ljudi in izvensodnim pobojem, pozneje pa so delovanje prenesli tudi na podorčje ekonomskih in socialnih pravic. Danes se poleg naštetega zavzemajo za odpravo diskriminacij, za zaščito spolnih in reproduktivnih pravic, za odpravo smrtne kazni, za pravice beguncev in migrantov. Delujejo preko globalnih kampanj, lokalno pa v skladu s prioritetami, ki si jih določijo posamezne države. Reden način vse članic pa j v zavzemanju za posameznike in posameznice, za katere mobilizirajo široko pisanje apelov in pisem za njihovo izpustitev ali izboljšanje razmer v zaporu, pa tudi za izboljšanje razmer, v katerih včasih živijo cele skupnosti.
Ohranjamo mednarodno sodlidarnost in mednarodni pritisk, ki je najmočnejše orožje Amnesty International.
V mesecu aprilu je izšlo poročilo Amnesty International za leto 2020, v katerem so zbrane informacije o stanju človekovih pravic v 149 državah, vključno s Slovenijo. Ugotavljajo, da so svetovni voditelji pandemijo izkoristili tudi za intenziviranje napadov na človekove pravice, med drugim tudi v Sloveniji, ki ji očitajo nepravilnosti pri ravnanju s stanovalci domov za starejše. Kritične ugotovitve se nanašajo tudi na omejevanje pravice do protesta, ki se izraža skozi pravico do mirnega zbiranja in pravico do svobodnega izražanja.
To omejevanje obsojamo že od lanske pomladi in prav na dan naše obletnice, skupaj s Pravno mrežo za varstvo demokracije, organiziramo prvi monitoring petkovih protestov z namenom, da potekajo mirno in v celoti s spoštovanjem pravic protestnikov.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov