Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da so epidemija in ukrepi za njeno zajezitev zelo prizadeli generacije najmlajših, ki za svoj zdrav telesni in duševni razvoj potrebujejo druženje in nekatere varovalne dejavnike – na primer šolo in obšolske dejavnosti – je zdaj že jasno, vprašanje pa je, kako primanjkljaje, ki so nastali, izničiti in kako zaradi prezasedenosti strokovnih služb pomagati otrokom in mladostnikom v stiski. Na podlagi rezultatov posveta, na katerem je sodelovalo 110 strokovnjakov s področij izobraževanja, zdravstva in sociale, pa tudi predstavniki staršev, mladih in ministrstev, so pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje odločevalcem poslali poziv za hitro, med resorji usklajeno in celostno zaščito duševnega zdravja otrok in mladih. Kakšne so njihove ugotovitve in predlogi ?
Večja vloga šolskih svetovalnih služb, okrepljena mreža centrov za duševno zdravje in več brezplačnih strokovnih in počitniških programov
V zadnjem času veliko govorimo o poslabšanju duševnega zdravja celotne populacije, najbolj pa se to vidi pri najmlajših. Strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da se število otrok in mladostnikov, ki potrebujejo pomoč, povečuje. V prvem valu epidemije se je povpraševanje po strokovni pomoči na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov zmanjšalo, povečalo pa se je število urgentnih primerov, pravi klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. A trend se je v drugem valu in predvsem zdaj v tretjem ponovno obrnil navzgor tudi pri iskanju pomoči psihologov in psihiatrov.
"V ambulantah smo opažali več otrok in mladostnikov z anksioznimi montnjami, depresivno simptomatiko, samomorilnim vedenjem, z znižano motivacijo tako za šolsko delo, kot za aktivnosti na sploh, z motanjami hranjenja, opazili smo tudi pretirano uporabo zaslonov."
A če strokovno pomoč poiščejo le tisti, ki sami ne vidijo več rešitve, so bile šolske svetovalne službe tiste, ki so imele stik z vsemi, ali pa vsaj večino šolajočih se otrok. Duševno stanje mladih se je poslabšalo, pravi Ajda Erjavec, Društvo šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, ki opozarja tudi na to, da je se na področju srednjih šol in fakultet preventiva popolnoma umaknila kurativi. Kar seveda ni dobro, saj lahko prav svetovalne službe v vrtcih in na šolah igrajo pomembno vlogo pri odpravljanju primanjkljajev in posledic epidemije, ki bodo na področju duševnega zdravja dolgotrajne. Zato se v zaostrenih zdravstvenih pogojih ne bi smele zapirati ali če že, zadnje … V njih je namreč najlažje dostopati do vseh otrok, torej tudi do tistih, ki sami ne iščejo pomoči. Vzgojno-izobraževalne ustanove – tudi fakultete - bi lahko bile prve v vrsti stopenjske obravnave otrok in mladih, pravi Erjavčeva:
"Blažje težave se rešujejo v šoli in se potem bolj specializirane strokovnjake angažira, ko je to res potrebno. To je nujno, če želimo vsaj nekoliko obvladati kaos na podroju duševnega zdravja."
Še pred septembrom bi bilo tako nujno kadrovsko okrepiti svetovalne službe, jih razbremeniti birokratskih šolskih opravil in dodatno strokovno opolnomočiti delavce v vrtcih in šolah. Okrepiti bi se morali mreža centrov za duševno zdravje, mreža razvojnih ambulant, pa financiranje in sistemsko delovanje preventivnih programov, ki so v času epidemije zastali, treba bi bilo izničiti razlike v dostopnosti – ne le do strokovne pomoči, temveč tudi do obšolskih, strokovnih, športnih in počitniških programov, ki bi lahko že to poletje večjemu številu otrok ponudili tisto, kar jim je bilo v preteklem letu odvzeto. Jožica Maučec Zakotnik, vodja programa duševnega zdravja pri NIJZ:
"Seveda je pomembno gospodarstvo in vse to, ampak mislim, da je prišel tudi čas, ko je potrebno paket nameniti hitrim in koristnim ukrepom za otroke in mladostnike."
Pozik k ukrepanju in popori duševnemu zdravju otrok in mladostnikov so pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pripravili na podlagi posveta, na katerem je sodelovalo 110 strokovnjakov s področij izobraževanja, zdravstva in sociale, pa tudi predstavniki staršev, mladih in različnih ministrstev. V njem se zavzemajo za hitro, med resorji usklajeno, celostno in sistemsko urejeno zaščito duševnega zdravja otrok in mladih.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Da so epidemija in ukrepi za njeno zajezitev zelo prizadeli generacije najmlajših, ki za svoj zdrav telesni in duševni razvoj potrebujejo druženje in nekatere varovalne dejavnike – na primer šolo in obšolske dejavnosti – je zdaj že jasno, vprašanje pa je, kako primanjkljaje, ki so nastali, izničiti in kako zaradi prezasedenosti strokovnih služb pomagati otrokom in mladostnikom v stiski. Na podlagi rezultatov posveta, na katerem je sodelovalo 110 strokovnjakov s področij izobraževanja, zdravstva in sociale, pa tudi predstavniki staršev, mladih in ministrstev, so pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje odločevalcem poslali poziv za hitro, med resorji usklajeno in celostno zaščito duševnega zdravja otrok in mladih. Kakšne so njihove ugotovitve in predlogi ?
Večja vloga šolskih svetovalnih služb, okrepljena mreža centrov za duševno zdravje in več brezplačnih strokovnih in počitniških programov
V zadnjem času veliko govorimo o poslabšanju duševnega zdravja celotne populacije, najbolj pa se to vidi pri najmlajših. Strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da se število otrok in mladostnikov, ki potrebujejo pomoč, povečuje. V prvem valu epidemije se je povpraševanje po strokovni pomoči na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov zmanjšalo, povečalo pa se je število urgentnih primerov, pravi klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. A trend se je v drugem valu in predvsem zdaj v tretjem ponovno obrnil navzgor tudi pri iskanju pomoči psihologov in psihiatrov.
"V ambulantah smo opažali več otrok in mladostnikov z anksioznimi montnjami, depresivno simptomatiko, samomorilnim vedenjem, z znižano motivacijo tako za šolsko delo, kot za aktivnosti na sploh, z motanjami hranjenja, opazili smo tudi pretirano uporabo zaslonov."
A če strokovno pomoč poiščejo le tisti, ki sami ne vidijo več rešitve, so bile šolske svetovalne službe tiste, ki so imele stik z vsemi, ali pa vsaj večino šolajočih se otrok. Duševno stanje mladih se je poslabšalo, pravi Ajda Erjavec, Društvo šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, ki opozarja tudi na to, da je se na področju srednjih šol in fakultet preventiva popolnoma umaknila kurativi. Kar seveda ni dobro, saj lahko prav svetovalne službe v vrtcih in na šolah igrajo pomembno vlogo pri odpravljanju primanjkljajev in posledic epidemije, ki bodo na področju duševnega zdravja dolgotrajne. Zato se v zaostrenih zdravstvenih pogojih ne bi smele zapirati ali če že, zadnje … V njih je namreč najlažje dostopati do vseh otrok, torej tudi do tistih, ki sami ne iščejo pomoči. Vzgojno-izobraževalne ustanove – tudi fakultete - bi lahko bile prve v vrsti stopenjske obravnave otrok in mladih, pravi Erjavčeva:
"Blažje težave se rešujejo v šoli in se potem bolj specializirane strokovnjake angažira, ko je to res potrebno. To je nujno, če želimo vsaj nekoliko obvladati kaos na podroju duševnega zdravja."
Še pred septembrom bi bilo tako nujno kadrovsko okrepiti svetovalne službe, jih razbremeniti birokratskih šolskih opravil in dodatno strokovno opolnomočiti delavce v vrtcih in šolah. Okrepiti bi se morali mreža centrov za duševno zdravje, mreža razvojnih ambulant, pa financiranje in sistemsko delovanje preventivnih programov, ki so v času epidemije zastali, treba bi bilo izničiti razlike v dostopnosti – ne le do strokovne pomoči, temveč tudi do obšolskih, strokovnih, športnih in počitniških programov, ki bi lahko že to poletje večjemu številu otrok ponudili tisto, kar jim je bilo v preteklem letu odvzeto. Jožica Maučec Zakotnik, vodja programa duševnega zdravja pri NIJZ:
"Seveda je pomembno gospodarstvo in vse to, ampak mislim, da je prišel tudi čas, ko je potrebno paket nameniti hitrim in koristnim ukrepom za otroke in mladostnike."
Pozik k ukrepanju in popori duševnemu zdravju otrok in mladostnikov so pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pripravili na podlagi posveta, na katerem je sodelovalo 110 strokovnjakov s področij izobraževanja, zdravstva in sociale, pa tudi predstavniki staršev, mladih in različnih ministrstev. V njem se zavzemajo za hitro, med resorji usklajeno, celostno in sistemsko urejeno zaščito duševnega zdravja otrok in mladih.
Leto dni po smrti Mahse Amini, ki je postala simbol upora proti zatiranju žensk v Iranu in povod za veliko vstajo, se razmere v Iranu slabšajo. Kljub večmesečnim protestom proti iranskim zakonom o obveznem zakrivanju žensk tamkajšnje oblasti stopnjujejo napade na človekove pravice žensk in deklet. Več o položaju žensk v Iranu v Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.
V petek se začenja 18. kongres naše največje prostovoljske organizacije, ki nam jo lahko zavidajo tudi v tujini. Kongres je najvišji organ te organizacije za volitve, programske usmeritve in manifestacijo. Sestaja se vsakih pet let. Gasilska zveza Slovenije povezuje več kot 162.000 članic in članov v 1341 gasilskih društvih. Letošnji kongres, ki se je v Žalcu začel točno ob 16:30, je pomemben tudi zato, ker bo gasilska organizacija na njem izvolila tudi novo vodstvo. Zato smo poklicali predsednika Gasilske zveze Slovenije Janka Cerkvenika, ki je na tem kongresu tudi edini kandidat za predsednika GZS.
V ponedeljek smo v naših oglašanjih z Reke govorili tudi o rezultatih popisa prebivalstva na Hrvaškem. V desetih letih se je število opredeljenih Slovencev zmanjšalo za tretjino; z 10.500 na 7.700. V primerjavi z vpisanimi v volilni imenik pa se je njihovo število celo prepolovilo. Kako pa je s slovensko narodno skupnostjo na Madžarskem? Skoraj leto dni po popisu prebivalstva je tamkajšnji statistični urad objavil tudi podatke o številu pripadnikov narodnosti. 3965 madžarskih državljanov se je opredelilo za Slovence, kar je za tretjino več kot ob prejšnjem popisu, ki je bil leta 2011. Trud, ki so ga porabski rojaki vložili v obveščanje in osveščanje, se je obrestoval. Več pa v pogovoru Silve Eöry s predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Hólcem.
V Stockholmu je danes Švedska akademija razglasila letošnjega lavreata za literaturo. To je postal Jon Olav Fosse, štiriinšestdesetletni norveški pisatelj in dramatik, ki ga pri nas poznamo po romanu Melanholija v prevodu Jane Kocjan in treh dramah, uprizorjenih na slovenskih odrih. Eno izmed njih Noč poje pesmi svoje je prevedla Marija Zlatnar Moe, ki jo je k pogovoru povabil Aleksander Čobec. Foto:EPA
Brez učiteljic in učiteljev ni izobraževanja, ob današnjem svetovnem dnevu učiteljev opozarjajo slovenski predstavniki. Učiteljstvo je lep poklic, a vse težji in vse manj cenjen kar se kaže tudi v višini učiteljskih plač, zato se zanj odloča vse manj mladih, izobraževalne ustanove se soočajo s pomanjkanjem kadrov. S tem pa je ogrožena tudi kakovost izobraževanja pri nas, opozarjajo učitelji.
V prvem tednu oktobra vsako leto z zanimanjem pričakujemo razglasitev Nobelovih nagrad, tako so danes v Stockholmu razkrili še, kdo so letošnji prejemniki te najprestižnejše nagrade v znanosti za področje kemije. To so v Združenih državah delujoči znanstveniki Moungi Bawendi, Louis Brus in Aleksej Ekimov, ki bodo nagrado prejeli za prispevek na področju kvantnih pik.
Začetek novega študijskega leta uokvirjajo stare težave. Postelj v študentskih domovih je premalo, na obali bi denimo potrebovali okrog tisoč dodatnih postelj, v Ljubljani pa imajo trenutno 2250 vlog več kot postelj. Tudi tuji študenti so primorani iskati namestitev zunaj študentskih domov. Denimo v Mariboru v povprečju kar 200 tujih študentov ostane zunaj njih, saj lahko sprejmejo le do 15 odstotkov vseh. Svoj prostor zato študenti iščejo tudi na trgu, na trgu pa so najemniška stanovanja draga in pogosto v slabem stanju. Evi Lipovšek so težave opisali študentje, odgovore je iskala pri pristojnih. Foto: Pixabay
Na knjižne police prihaja tretji in sklepni roman Praznina kriminalistične trilogije novinarke in dolgoletne dopisnice Mojce Širok. Osrednje mesto dogajanja je tokrat njeno trenutno dopisniško mesto, Bruselj. Knjiga, podobno kot njeni predhodnici Pogodba in Evidenca, vzbuja veliko pozornosti.
Francoza Pierre Agostini, Anne L'Huillier in Madžar Ferencz Krausz so letošnji prejemniki Nobelove nagrade za fiziko. Nagrado so dobili za razvoj eksperimentalne metode, ki nam je odprla vpogled v superhitro dogajanje na ravni elektronov. Nina Slaček se je odpravila na Inštitut Jožef Štefan v Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo, kjer imajo napravo, ki je rezultat dela letošnjih nagrajencev. Kaj pomeni njihov prispevek za znanost, se je pozanimala pri vodji odseka za kompleksne snovi prof. Draganu Mihailoviću. Foto: Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo na IJS s portreti letošnjih lavreatov
Luka Hvalc, Saška Rakef in Mojca Delač osvetljujejo zgodbo ddr. Evgena Bavčarja, pri katerem ima otok Capri posebno mesto. Zavili pa niso tja, pač pa v le nekaj minut vožnje oddaljen Anacapri. In če se prvi kiti s pregrešno dragimi trgovinami v čudovitih, ozkih, tlakovanih ulicah ter privablja številne turiste, tudi znane osebnosti, je drugi bolj umirjen, domač in preprost, a zato nič manj zanimiv. Lučaj od lokalne avtobusne postaje se nahaja Vila San Michelle, s katero upravlja Švedska in tako ohranja spomin, delo ter prizadevanja filozofa, ki je kraju vtisnil svoj pečat. In o katerem je bral tudi ddr. Bavčar. Pogovarjali so se s Kristino Kappelin, direktorico Vile San Michelle in švedsko častno konzulko v Italiji.
Gosta pogovora sta dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki predstavi ugotovitve najnovejše raziskave o politični participaciji Slovencev na Hrvaškem, in Vasja Simonič, predsednik sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije, ki ima bogate izkušnje. Letos je namreč na mestu vodje sveta začel že tretji mandat. Raziskava ni pokazala spodbudne slike. Kakšna je dejanska moč manjšinskih svetov? Imajo lahko vpliv na delovanje lokalnih in županijskih oblasti, ali gre zgolj za mrtve črke zapisane v hrvaški manjšinski zakonodaji?
Mestna knjižnica Ljubljana in Gradska knjižnica Rijeka odlično sodelujeta. Kot je povedala Vesna Trobec iz MKLJ, te dobre odnose, ki so postali že zares prijateljski, gojijo od leta 2018. Več o tem, kako je potekala predaja bibliobusa in kako negujejo kulturne vezi, lahko slišite v pogovoru z Andrejo Silić Švonja, višje knjižničarke v Gradski knjižnici Rijeka. Z njo se poleg povezovanja in spodbujanja bralne pismenosti, pogovarjamo tudi o digitalizaciji, zelenih knjižnicah, pa seveda tudi o njenih slovenskih koreninah in prvi slovenski knjigi, ki jo je sama prebrala. Priporočamo v posluh! Foto: Mojca Delač
Otok Capri ni samo turistična meka, ampak je tudi pomembno pribežališče za ptice, ki potujejo iz Afrike v Evropo. Capri predstavlja tudi povod za razmisleke dr. Evgena Bavčarja o slepoti in zaslepljenosti, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o položaju slepih skozi čas … Luka Hvalc otok Capri, ki je ptičje svetišče, predstavlja z nekoliko drugačnega vidika. Na otoku je bil posnet tudi del radijskega dokumentarca o Evgenu Bavčarju Potovanje na robu noči.
Vitomir Vitaz je pri Slovenskem domu KPD Bazovica aktiven že vrsto desetletij, in to v različnih vlogah. Spomni se tudi Zore Ausec, ki je leta 1947 ustanovila društvo in s svojo zagnanostjo in prebojnimi idejami poskrbela, da je zaživelo in se razvilo na številnih področjih, čeprav je morda takrat morda vsi niso najbolj razumeli. Zora Ausec je bila prosvetna delavka, dolgoletna predsednica in potem tudi častna predsednica društva. Vitomir Vitaz nam pripoveduje o njej in njenem doprinosu, hkrati pa tudi o svoji poti sobivanja z društvom. Z njim se pogovarja Mojca Delač.
V kulturno prosvetnem društvu delujejo različne skupine, ki povezujejo slovenske rojake in hrvaške prijatelje vseh generacij. Slovenski dom je mnogim pravi dom. Tako je že vse od ustanovitve društva in selitve v čudovito vilo, ki jo je Josip Gorup, eden najbogatejših rojakov, zgradil za svojega sina Milana Gorupa. Kaj vse se dogaja v društvu, kako je bilo nekoč in kaj so največji izzivi? O tem tudi z nekdanjim predsednikom društva Zvonimirom Stipetićem in s tajnico Sandro Grudenić, ki je med drugim zadolžena za mlade rojake. Vse več jih počitniške dni preživlja na delavnicah, ki so jih poimenovali Poletje v Bazovici. Letos jih je bilo v treh tednih, navdušeno pove, več kot 50. Kako jih spodbuditi, da se bodo vračali v društvo, ko bodo starejši? Foto: Slovenski dom Bazovica
V soboto, 30.9., in v nedeljo, 1.10., potekajo brezplačni dogodki ob Evropskem dnevu opazovanja ptic, ki ga organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. O selitvah ptic in njihovi ogroženosti v pogovoru s Tilnom Basletom. Na fotografiji siva gos, foto: Matevž Škalič
Dr. Miha Kos je direktor Hiše eksperimentov, koordinator Noči raziskovalcev (www.nocmoc.eu) in ambasador letošnjega Tedna otroka, ki se bo začel v ponedeljek, 2.oktobra.
Z nekaterimi dogodki in okroglimi mizami se je že danes in v preteklih dneh dajalo zagon dogodkom, ki bodo jutri številne kraje po Sloveniji obarvali povsem raziskovalno. Noč raziskovalcev, ki se bo v petek začela že v dopoldanskih urah in trajala vse tja do polnoči, bo obiskala 24 krajev po Sloveniji. Polna bo dogodkov, predstavitev, delavnic, pogovorov pa tudi zabave in koncertov.
V ponedeljek se začenja novo študijsko leto. Novinar Rene Markič je zato pred mikrofon povabil rektorja Univerze v Ljubljani Gregorja Majdiča. Govorila sta o načrtih univerze za prihajajoče študijsko leto, o vse večjem manku kadra tudi v akademskih vodah, pa tudi o prenizkih financah, ki jih Univerza v Ljubljani kot tretja največja zaposlovalka v Sloveniji prejema od države. Rektor Majdič je med drugim dejal, da se boji, da je znanje v sodobni družbi vse manj cenjena vrednota. Več pa v pogovoru.
V Državnem zboru je bila brez glasu proti sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023 – 2030. Gre za krovni strateški dokument, pripravljen v sodelovanju s stroko in civilno družbo, ki naslavlja področje enakosti žensk in moških. Tita Mayer se je o problemu neenakosti spolov v Sloveniji in o tem kaj prinaša nedavno sprejeta resolucija pogovarjala z vodjo sektorja za enake možnosti pri MDDSZ Heleno Valas in podpredsednico Ženskega lobija Slovenije Tonjo Jerele.
Neveljaven email naslov