Sprememba zakona o tujcih, ki je bila sprejeta  marca, posega v življenje študentov, ki prihajajo k nam študirat iz držav, ki niso članice EU. Ti študentje in študentke bodo morale imeti po novi zakonodaji na bančnem računu 5 tisoč evrov – če tega ne bo, bodo morali zapustiti SLO in Univerzo. Koliko je takih študentov na Filozofski fakulteti in na ljubljanski Univerzi, kako bo to vplivalo na možnost študija tujih študentov iz tretjih držav in kako bo s študenti, ki že študirajo, smo vprašali prof. dr. Romana Kuharja, dekana Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kolegica Vesna Martinec pa se je pogovarjala  s študenti, ki jih zadeva sprememba zakona.

V Sloveniji študira priblino 7600 študentov s stalnim prebivališčem v tujini, kar je devet odstotkov vseh študentov v Sloveniji.

Sprememba zakona o tujcih, ki je bila sprejeta marca, posega v življenje študentov, ki prihajajo k nam študirat iz držav, ki niso članice Evropske unije. Ti študentje in študentke bodo morali imeti po novi zakonodaji na bančnem računu pet tisoč evrov – če tega ne bo, bodo morali zapustiti Slovenijo in Univerzo. Koliko je takih študentov na Filozofski fakulteti in na ljubljanski univerzi, kako bo to vplivalo na možnost študija tujih študentov iz tretjih držav in kako bo s študenti, ki že študirajo, smo vprašali prof. dr. Romana Kuharja, dekana Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kolegica Vesna Martinec pa se je pogovarjala s študenti, ki jih zadeva sprememba zakona.

Prof. dr. Roman Kuhar: "Škoda, da spreminjamo sistem, ki je odlično deloval. Študenje, ki plačujejo več kot tri tisoč evrov za letnik študija, odslej zaradi pretiranih finančnih zahtev ne bodo mogli več študirati v Sloveniji. Zelo nerodno je, da sprememba Zakona o tujcih, ki velja od konca maja, velja tudi za študente, ki so že vpisani. Nekateri od njih ne bodo mogli nadaljevati študija."

Internacionalizacija dviguje kakovost visokega šolstva in tudi na mariborski univerzi kar desetina študentov prihaja iz tretjih držav, največ iz Makedonije, Bosne in Hercegovine, Srbije, pa tudi Rusije. Če bi ti zdaj res potrebovali dokazilo o skoraj pet tisoč evrih za enoletno bivanje, bi bila to zanje velika ovira, za našo državo pa izguba, zato je tudi rektorska konferenca resorno in notranje ministrstvo pozvala k tolmačenju novih predpisov.

Prof. dr. Zdravko Kačič: "Upam, da bo tolmačenje zakona takšno, da vendarle ne bo velikih sprememb. Dobivamo veliko sporočil zaskrbljenih študentov, ki želijo študirati pri nas. Ima pa sprememba tega zakona tudi eno dobro plat. Študentje imajo možnost 9-mesečnega bivanja po koncu študija z namenom iskanja zaposlitve."

Spremembe omenjenega zakona so bile sprejete zaradi uskladitve z evropsko direktivo; med sredstva za preživljanje pa po novem štejejo sredstva, ki si jih študent zagotavlja sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja, z dohodki iz kapitala in iz drugih virov ali ob pomoči tistih, ki so ga dolžni preživljati, s štipendijo ali s sredstvi na bančnem računu. A na podlagi izkušenj, ki so jih že doslej imeli tuji študenti, ki so že dopolnili 26 let, na Študentski organizaciji predvidevajo, da bo enako odslej veljalo za vse tuje študente – torej sredstva na računu za prihodnjih dvanajst mesecev. Zato si bodo prizadevali, da se ta ovira za študente umakne.

Nebojša Budisavljević, študent tretjega letnika programa računalništvo in informacijski sistemi Fakultete za elektrotehniko in računalništvo na Univerzi v Mariboru, meni, da bo sprememba zakona povzročila osip tujih študentov v Sloveniji: "Mislim, da je to za študente in njihove starše preveč. Zelo težko je namreč zagotoviti pet tisoč evrov na računu, zato menim, da bo to za študente velika prepreka."