Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Več kot 30 tisoč invalidov skrbi, kaj se bo zgodilo z njihovo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo
Več kot 30 tisoč invalidov skrbi, kaj se bo zgodilo z njihovo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo
Invalidi trenutno nimajo nobenega zagotovila, da bodo v novem Zakonu o dolgotrajni oskrbi, če bo ta sprejet, uživali enake pravice kot do sedaj. Prav tako si predlog vsak tolmači po svoje. Predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Borut Sever se boji, da bodo pravice po novem zakonu postale predmet dnevne politike in stanja javnih financ.
"V preteklih predlogih zakona so bile rešitve, ki so šle v pravo smer. V smer možnosti pretvorbe današnjega dodatka za pomoč in postrežbo v neke pravice po zakonu. Ampak to je bilo izrecno napisano v zakonu."
Te pravice pa bodo sedaj naknadno določali podzakonski akti. Za ohranitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo si sicer najbolj prizadeva Zveza slepih in slabovidnih. Predsednik Matej Žnuderl:
"Mi bomo izgubili ta dodatek. Posebej to velja za otroke do 18. leta. Zakon pravi, da lahko šele polnoletni vstopajo v ta sistem. /.../ Razen če bomo slepi posebej omenjeni. Drugače ne bomo prišli čez ta filter."
Slepi otroci so tu izjeme, saj drugim otrokom do polnoletnosti pripada samo dodatek za nego. Direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik je kritičen do sedanjega sistema finančnih prejemkov, ki krepi neenakosti med slovenskimi invalidi.
"Če je otrok s cerebralno paralizo 3. stopnje, ki je tudi slep, upravičen do obeh dodatkov, potem ne vidimo razloga, zakaj otrok ozirom družina otroka s cerebralno paralizo 5. stopnje, ki je gluh, ne bi bil upravičen do višjega dodatka, ker ima lahko družina s takim otrokom bistveno več težav."
Na Ministrstvu za zdravje so nam sicer zagotovili, da se dodatek za pomoč in postrežbo ne ukinja, ampak se pravice prenašajo v nov okvir, ki zagotavlja večjo sistematičnost. Ker pa se vsebina določb lahko amandmira, končnih rešitev, ki bodo sprejete, ni mogoče napovedati, so še zapisali.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Več kot 30 tisoč invalidov skrbi, kaj se bo zgodilo z njihovo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo
Več kot 30 tisoč invalidov skrbi, kaj se bo zgodilo z njihovo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo
Invalidi trenutno nimajo nobenega zagotovila, da bodo v novem Zakonu o dolgotrajni oskrbi, če bo ta sprejet, uživali enake pravice kot do sedaj. Prav tako si predlog vsak tolmači po svoje. Predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Borut Sever se boji, da bodo pravice po novem zakonu postale predmet dnevne politike in stanja javnih financ.
"V preteklih predlogih zakona so bile rešitve, ki so šle v pravo smer. V smer možnosti pretvorbe današnjega dodatka za pomoč in postrežbo v neke pravice po zakonu. Ampak to je bilo izrecno napisano v zakonu."
Te pravice pa bodo sedaj naknadno določali podzakonski akti. Za ohranitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo si sicer najbolj prizadeva Zveza slepih in slabovidnih. Predsednik Matej Žnuderl:
"Mi bomo izgubili ta dodatek. Posebej to velja za otroke do 18. leta. Zakon pravi, da lahko šele polnoletni vstopajo v ta sistem. /.../ Razen če bomo slepi posebej omenjeni. Drugače ne bomo prišli čez ta filter."
Slepi otroci so tu izjeme, saj drugim otrokom do polnoletnosti pripada samo dodatek za nego. Direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik je kritičen do sedanjega sistema finančnih prejemkov, ki krepi neenakosti med slovenskimi invalidi.
"Če je otrok s cerebralno paralizo 3. stopnje, ki je tudi slep, upravičen do obeh dodatkov, potem ne vidimo razloga, zakaj otrok ozirom družina otroka s cerebralno paralizo 5. stopnje, ki je gluh, ne bi bil upravičen do višjega dodatka, ker ima lahko družina s takim otrokom bistveno več težav."
Na Ministrstvu za zdravje so nam sicer zagotovili, da se dodatek za pomoč in postrežbo ne ukinja, ampak se pravice prenašajo v nov okvir, ki zagotavlja večjo sistematičnost. Ker pa se vsebina določb lahko amandmira, končnih rešitev, ki bodo sprejete, ni mogoče napovedati, so še zapisali.
Število Ukrajincev, ki so od 24. februarja, ko se je začela ruska ofenziva, zapustili svojo domovino, se je povzpelo že na več kot 1,5 milijona. Samo na Poljsko je odšlo več kot 1,067 milijona ljudi. Dopisnica RTV Slovenija Polona Fijavž poroča o kaosu na Poljskem.
»Svet je lep, ohrani vid,« je geslo ob svetovnem tednu glavkoma, ki se je začel včeraj. Le s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem glavkoma ohranimo vid ter preprečimo hudo slabovidnost in slepoto, poudarja Sekcija za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije. Glavkom se največkrat začne brez kakršnih koli težav za bolnika – dokler ne napreduje in povzroči nepovratne okvare na vidnem živcu. Je drugi najpogostejši vzrok za slepoto. Prispevek Petre Medved.
Zvoki tamburic so v Šmartnem navzoči že od leta 1892, ko je Ivan Bartl zbral in vodil tedanjo tamburaško skupino. Kasnejših pisnih virov o delovanju tamburašev je malo in šele leta 1983 je prišla pobuda za ponovno ustanovitev skupine šmarskih tamburašev. Od leta 2014 Tamburaško skupino Šmartno pri Litiji vodi Štefan Vidic. Člani orkestra se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, zato vsako leto poskrbijo za podmladek v orkestru, ki je tako generacijsko mešan, znanja ter veščine pa prehajajo iz starejših generacij na mlajše in tudi obratno. Šmarski tamburaši se redno udeležujejo srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, visoke ocene in zlata priznanja so njihova stalnica. Spored koncerta bo ponudil priredbe ljudskih pesmi in popevk ter umetne skladbe za tamburaški orkester.
Pogovor z županom občine Šmartno pri Litiji Rajkom Meserkom
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo se v jutru na Prvem pogovarjala s prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strojništvo.
Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi strokovna delavka na osnovni šoli in psihoterapevtka Andreja Ninkovič.
Ruska vojska je ponoči zavzela ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu države, je sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. V nuklearki je predtem zaradi ruskega obstreljevanja zagorelo, a so požar že pogasili. Dogodek nima vpliva na nas, sporočajo iz Uprave za jedrsko varnost. Z jedrskim strokovnjakom je govorila Maja Derčar.
Poljska je v nekaj dneh oskrbela več kot 600 tisoč beguncev. Pogovor s Polono Fijavž.
Kompromisni dogovor notranjih ministrov Evropske Unije o uporabi evropske direktive o začasni zaščiti beguncev pomeni, da bodo begunci upravičeni do nastanitve, izobraževanja, nujne zdravstvene pomoči, finančne pomoči ter dela. Prost dostop do trga dela pomeni, da se oseba lahko zaposli in dela pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalec pa zanjo ne potrebuje posebnega delovnega dovoljenja. Odgovora na vprašanje kje se bodo migranti zaposlovali in v kakšnem obsegu, še ne moremo dati.
V ukrajinske sosede te dni vsak dan prihaja na desettiče ljudi, marsikdo se šele po več dneh čakanja za vstop na Poljsko ali Madžarsko odloči za pot do Romunije, kjer na ukrajinski strani čakajo manj, a še vedno več ur, tudi pol dneva, ko na železniško postajo, s katere gredo peš čez mejo, pripeljejo vlaki. Polni do zadnjega kotička. Pripovedujejo o boju za mesta, o grožnjah, strahu. Podrobneje v reportaži Boštjana Anžina.
Ruska vojska proti ukrajinski prestolnici Kijev napreduje počasi, trdijo britanski obveščevalci. Rusija medtem napoveduje nadaljevanje pogajanj. Ukrajinske sile so doslej pokazale trd odpor. Ali vojna zdaj vstopa v novo fazo? Kakšni so ruski cilji? Je realno, da prestolnica Kijev pade?
Mladi vozniki v starosti od 18 do 26 let so najmanj izkušeni udeleženci v prometu, a to še zdaleč ne pomeni, da jim primanjkuje znanja in spretnosti. Pri AMZS si prizadevajo, da bi znanje nenehno obnavljali. Tudi s pomočjo tekmovanj kot je »Najboljši za volanom«, kjer bodo izbirali najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika leta. Lani se je na tekmovanje prijavilo 5.200 mladih voznikov. Kar nekaj predsodkov se bomo znebili ob poslušanju pogovora Cirile Štuber z Erikom Logarjem iz AMZS. Od tega, da so moški boljši vozniki do tega, da so mladi vozniki skupina voznikov, ki na cesti predstavlja največjo nevarnost.
Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač.
Tudi na Hrvaškem je zavladala panika med komitenti Sberbanke, nadaljuje se tudi spor med predsednikom Zoranom Milanovićem in vodjo vlade Andrejem Plenkovićem. O aktualnem dogajanju na Hrvaškem, predvsem v času ruske invazije v Ukrajini, Tanja Borčič Bernard.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.
Vojna povzroča kolone ljudi, ki bežijo iz Ukrajine, zbežalo naj bi jih že več kot 680.000. Naš posebni poročevalec Boštjan Anžin je na romunsko-ukrajinski meji, na mejnem prehodu, ki se ga lahko iz Ukrajine doseže tudi z vlakom.
Neveljaven email naslov