Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …
In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …
V času rekordnih okužb je delo na daljavo eden od najboljših ukrepov s katerim preprečujemo širjenje virusa. A tovrstno delo ima tudi več negativnih posledic. Ker vseskozi čakamo na sporočilo prek pametne naprave in ker ne moremo odmisliti dela, je ovirano psihološko sproščanje in s tem ključni procesi okrevanja. Psihofiziološke reakcije, povezane s stresom, se zaradi tega ne vrnejo na izhodiščno raven razlaga vodja katedre za psihologija dela in organizacije na Filozofski fakulteti Eva Boštjančič:
"Delodajalci imajo zelo radi ljudi, ki delajo ob poznih večernih urah in jih hkrati cenijo ker so fleksibilni in produktivni, na zunaj pa delujejo učinkovito. A tovrstno delo na dolgi rok se ne obnese, saj se zajeda v zasebno življenje in medosebne odnose in vpliva na zadovoljstvo in učinkovitost na delovnem mestu. Podobno je z našim telefonom, če bi ga uporabljali 24 ur, bi ta pregorel. Ampak telefon lahko napolnimo na elektriko, človeka pa žel ne moremo."
Večji delovni pritisk na daljavo ob uporabi pametnih naprav doživljajo ženske in poročeni posamezniki, tisti z višje izraženim nevroticizmom, nižjo samo-kontrolo in deloholiki. Od kod izvira ta pritisk? Na eni strani lahko govorimo o organizacijski kulturi in normah podjetja, ki od zaposlenih pričakujejo stalno dosegljivost. Delavce in delavke pa vidijo kot osebe brez zasebnega življenja. Lahko pa smo za to krvi tudi sami, pove vodja sektorja za varnost in zdravje pri delu na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Nikolaj Petrišič:
"Z neprestano dosegljivostjo se želimo dokazati delodajalcu, v zameno pričakujemo hitrejši karierni razvoj. To pa ni nujno tudi učinkovito, saj enako razmišljajo ostali sodelavci. Na dolgi rok gre za škodljivo strategijo. Lahko pa govorimo tudi o tako imenovani vrednoti 21. stoletja, ko smo vseskozi na robu izgorelosti. S tem ustvarjamo vtis, da nimamo časa za nič drugega, kot zgolj za službo in to naš postane statusni simbol."
Delodajalci so tisti, ki morajo poskrbeti za zdravje in varnost zaposlenih. Zato je njihova naloga, da vzpostavijo zdravo delovno okolje. Pomembno je, da nadrejeni jasno sporočajo svoja pričakovanja glede dosegljivosti in odzivnosti zaposlenih izven njihovega delovnega časa. Delo na daljavo v času kritičnih zdravstvenih razmer je še vedno zelo pomemben ukrep pri preprečevanju okužb na delovnem mestu. V letu in pol smo se naučili, da moramo v času dela od doma poskrbeti da nismo vseskozi dosegljivi, še posebej ne v času izven delovnika.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …
In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …
V času rekordnih okužb je delo na daljavo eden od najboljših ukrepov s katerim preprečujemo širjenje virusa. A tovrstno delo ima tudi več negativnih posledic. Ker vseskozi čakamo na sporočilo prek pametne naprave in ker ne moremo odmisliti dela, je ovirano psihološko sproščanje in s tem ključni procesi okrevanja. Psihofiziološke reakcije, povezane s stresom, se zaradi tega ne vrnejo na izhodiščno raven razlaga vodja katedre za psihologija dela in organizacije na Filozofski fakulteti Eva Boštjančič:
"Delodajalci imajo zelo radi ljudi, ki delajo ob poznih večernih urah in jih hkrati cenijo ker so fleksibilni in produktivni, na zunaj pa delujejo učinkovito. A tovrstno delo na dolgi rok se ne obnese, saj se zajeda v zasebno življenje in medosebne odnose in vpliva na zadovoljstvo in učinkovitost na delovnem mestu. Podobno je z našim telefonom, če bi ga uporabljali 24 ur, bi ta pregorel. Ampak telefon lahko napolnimo na elektriko, človeka pa žel ne moremo."
Večji delovni pritisk na daljavo ob uporabi pametnih naprav doživljajo ženske in poročeni posamezniki, tisti z višje izraženim nevroticizmom, nižjo samo-kontrolo in deloholiki. Od kod izvira ta pritisk? Na eni strani lahko govorimo o organizacijski kulturi in normah podjetja, ki od zaposlenih pričakujejo stalno dosegljivost. Delavce in delavke pa vidijo kot osebe brez zasebnega življenja. Lahko pa smo za to krvi tudi sami, pove vodja sektorja za varnost in zdravje pri delu na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Nikolaj Petrišič:
"Z neprestano dosegljivostjo se želimo dokazati delodajalcu, v zameno pričakujemo hitrejši karierni razvoj. To pa ni nujno tudi učinkovito, saj enako razmišljajo ostali sodelavci. Na dolgi rok gre za škodljivo strategijo. Lahko pa govorimo tudi o tako imenovani vrednoti 21. stoletja, ko smo vseskozi na robu izgorelosti. S tem ustvarjamo vtis, da nimamo časa za nič drugega, kot zgolj za službo in to naš postane statusni simbol."
Delodajalci so tisti, ki morajo poskrbeti za zdravje in varnost zaposlenih. Zato je njihova naloga, da vzpostavijo zdravo delovno okolje. Pomembno je, da nadrejeni jasno sporočajo svoja pričakovanja glede dosegljivosti in odzivnosti zaposlenih izven njihovega delovnega časa. Delo na daljavo v času kritičnih zdravstvenih razmer je še vedno zelo pomemben ukrep pri preprečevanju okužb na delovnem mestu. V letu in pol smo se naučili, da moramo v času dela od doma poskrbeti da nismo vseskozi dosegljivi, še posebej ne v času izven delovnika.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov