Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …
In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …
V času rekordnih okužb je delo na daljavo eden od najboljših ukrepov s katerim preprečujemo širjenje virusa. A tovrstno delo ima tudi več negativnih posledic. Ker vseskozi čakamo na sporočilo prek pametne naprave in ker ne moremo odmisliti dela, je ovirano psihološko sproščanje in s tem ključni procesi okrevanja. Psihofiziološke reakcije, povezane s stresom, se zaradi tega ne vrnejo na izhodiščno raven razlaga vodja katedre za psihologija dela in organizacije na Filozofski fakulteti Eva Boštjančič:
"Delodajalci imajo zelo radi ljudi, ki delajo ob poznih večernih urah in jih hkrati cenijo ker so fleksibilni in produktivni, na zunaj pa delujejo učinkovito. A tovrstno delo na dolgi rok se ne obnese, saj se zajeda v zasebno življenje in medosebne odnose in vpliva na zadovoljstvo in učinkovitost na delovnem mestu. Podobno je z našim telefonom, če bi ga uporabljali 24 ur, bi ta pregorel. Ampak telefon lahko napolnimo na elektriko, človeka pa žel ne moremo."
Večji delovni pritisk na daljavo ob uporabi pametnih naprav doživljajo ženske in poročeni posamezniki, tisti z višje izraženim nevroticizmom, nižjo samo-kontrolo in deloholiki. Od kod izvira ta pritisk? Na eni strani lahko govorimo o organizacijski kulturi in normah podjetja, ki od zaposlenih pričakujejo stalno dosegljivost. Delavce in delavke pa vidijo kot osebe brez zasebnega življenja. Lahko pa smo za to krvi tudi sami, pove vodja sektorja za varnost in zdravje pri delu na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Nikolaj Petrišič:
"Z neprestano dosegljivostjo se želimo dokazati delodajalcu, v zameno pričakujemo hitrejši karierni razvoj. To pa ni nujno tudi učinkovito, saj enako razmišljajo ostali sodelavci. Na dolgi rok gre za škodljivo strategijo. Lahko pa govorimo tudi o tako imenovani vrednoti 21. stoletja, ko smo vseskozi na robu izgorelosti. S tem ustvarjamo vtis, da nimamo časa za nič drugega, kot zgolj za službo in to naš postane statusni simbol."
Delodajalci so tisti, ki morajo poskrbeti za zdravje in varnost zaposlenih. Zato je njihova naloga, da vzpostavijo zdravo delovno okolje. Pomembno je, da nadrejeni jasno sporočajo svoja pričakovanja glede dosegljivosti in odzivnosti zaposlenih izven njihovega delovnega časa. Delo na daljavo v času kritičnih zdravstvenih razmer je še vedno zelo pomemben ukrep pri preprečevanju okužb na delovnem mestu. V letu in pol smo se naučili, da moramo v času dela od doma poskrbeti da nismo vseskozi dosegljivi, še posebej ne v času izven delovnika.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …
In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …
V času rekordnih okužb je delo na daljavo eden od najboljših ukrepov s katerim preprečujemo širjenje virusa. A tovrstno delo ima tudi več negativnih posledic. Ker vseskozi čakamo na sporočilo prek pametne naprave in ker ne moremo odmisliti dela, je ovirano psihološko sproščanje in s tem ključni procesi okrevanja. Psihofiziološke reakcije, povezane s stresom, se zaradi tega ne vrnejo na izhodiščno raven razlaga vodja katedre za psihologija dela in organizacije na Filozofski fakulteti Eva Boštjančič:
"Delodajalci imajo zelo radi ljudi, ki delajo ob poznih večernih urah in jih hkrati cenijo ker so fleksibilni in produktivni, na zunaj pa delujejo učinkovito. A tovrstno delo na dolgi rok se ne obnese, saj se zajeda v zasebno življenje in medosebne odnose in vpliva na zadovoljstvo in učinkovitost na delovnem mestu. Podobno je z našim telefonom, če bi ga uporabljali 24 ur, bi ta pregorel. Ampak telefon lahko napolnimo na elektriko, človeka pa žel ne moremo."
Večji delovni pritisk na daljavo ob uporabi pametnih naprav doživljajo ženske in poročeni posamezniki, tisti z višje izraženim nevroticizmom, nižjo samo-kontrolo in deloholiki. Od kod izvira ta pritisk? Na eni strani lahko govorimo o organizacijski kulturi in normah podjetja, ki od zaposlenih pričakujejo stalno dosegljivost. Delavce in delavke pa vidijo kot osebe brez zasebnega življenja. Lahko pa smo za to krvi tudi sami, pove vodja sektorja za varnost in zdravje pri delu na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Nikolaj Petrišič:
"Z neprestano dosegljivostjo se želimo dokazati delodajalcu, v zameno pričakujemo hitrejši karierni razvoj. To pa ni nujno tudi učinkovito, saj enako razmišljajo ostali sodelavci. Na dolgi rok gre za škodljivo strategijo. Lahko pa govorimo tudi o tako imenovani vrednoti 21. stoletja, ko smo vseskozi na robu izgorelosti. S tem ustvarjamo vtis, da nimamo časa za nič drugega, kot zgolj za službo in to naš postane statusni simbol."
Delodajalci so tisti, ki morajo poskrbeti za zdravje in varnost zaposlenih. Zato je njihova naloga, da vzpostavijo zdravo delovno okolje. Pomembno je, da nadrejeni jasno sporočajo svoja pričakovanja glede dosegljivosti in odzivnosti zaposlenih izven njihovega delovnega časa. Delo na daljavo v času kritičnih zdravstvenih razmer je še vedno zelo pomemben ukrep pri preprečevanju okužb na delovnem mestu. V letu in pol smo se naučili, da moramo v času dela od doma poskrbeti da nismo vseskozi dosegljivi, še posebej ne v času izven delovnika.
Štiri leta po predlogu Evropske komisije, po katerem bi v EU odpravili premikanje ure dvakrat na leto, članice pa bi se odločile, kateri čas želijo uveljaviti, smo tudi v Sloveniji znova prešli na zimski čas. Kot kaže, pa bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, objava v uradnem listu EU kaže, da vsaj do leta 2026. Kako premikanje ure vpliva na naše zdravje in higieno spanja, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Centra za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.
Po včerajšnjem napadu na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, se vrstijo odzivi. Premier Robert Golob je napovedal vojno sovražnemu govoru, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa pravi, da za nasilje niso odgovorni samo napadalci, ampak tudi tisti, ki širijo sovražni govor. Strokovnjaki dodajajo, da se napadi stopnjujejo, ko jih s sovražnim govorom legitimirajo javne osebnosti.
Veliko diplomatskih aktivnosti je danes povezanih z Ukrajino: v Berlinu se danes začenja konferenca o povojni obnovi Ukrajine. V Zagrebu poteka prvi parlamentarni vrh Krimske platforme, ustanovljene pred letom dni. Udeležence je že nagovorila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, pa seveda ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek spleta. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo bo zastopala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V drugi krog predsedniških volitev se podajata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Medtem ko je bilo v štabu drugouvrščene precej glasno, je Logar slavil v ozkem krogu najbližjih podpornikov in strankarskih kolegov. Nestrpno so rezultate spremljali tudi v drugih štabih, nekateri so bili nad rezultati pozitivno presenečeni, drugi so pričakovali višjo uvrstitev. Med podpornike predsedniških kandidatov sta se s snemalnikom pomešali Lara Gril in Eva Lipovšek, ki sta pripravili reportažo povolilnega dogajanja.
Gosta povolilne oddaje sta bila Samo Uhan in Ana Bojinović Fenko, z voditeljico Jolando Lebar sta analizirala rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Razpravljali so o zmagovalcih in poražencih prvega kroga, slišali smo reportaže s terena in oglašanja iz volilnih štabov ter predelali morebitne scenarije drugega kroga.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Spremenjen družinski zakonik istospolnim parom omogoča sklepanje zakonskih zvez in jim dopušča možnost, da posvojijo otroka pod enakimi pogoji kot raznospolni pari. V tem tednu pa so nasprotniki sprememb v državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, državni svet pa je izglasoval veto na novelo družinskega zakonika. Podporniki zakona pravijo, da nasprotniki uporabljajo diskurz zastraševanja, pri katerem ne gre za zaščito otrok in še, da že posvojitvena statistika negira njihove argumente. V Sloveniji namreč izvedemo le med 40 in 50 posvojitev letno.
Neveljaven email naslov