Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Količine zavrženega tekstila se povečujejo
Tekstilni odpadki so najhitreje naraščajoča vrsta odpadkov v Evropski uniji, zato je odločeno, da bo s prvim januarjem 2025 ločeno zbiranje odpadnega tekstila in oblačil postalo obvezno v vseh državah članicah Evropske unije. V Sloveniji na področju recikliranja odpadnega in dotrajanega tekstila ter oblačil poteka veliko projektov. Povečuje se tudi število trgovin z rabljenimi oblačili in hišnim tekstilom. Kljub temu pa se količine zavrženega tekstila še naprej kopičijo, ti odpadki pa prepogosto končajo med mešanimi komunalnimi odpadki. Bo zaradi evropske regulative kaj drugače?
Sebastjan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, poudarja, da je ločeno zbiranje tekstila v zbirnih centrih komunalnih podjetij že zdaj obvezno.
"Pri odpadnem tekstilu je največji izziv recikliranje tega odpadnega tekstila. Ko imamo sestavljene materiale, ko je nekemu tekstilu dodan še neki umetni material, je to izjemno težko reciklirati. Tehnologija na tem področju še zelo zaostaja."
Mestna občina Ljubljana, javno podjetje Voka Snaga in organizacija Humana so združili moči pri zbiranju odpadnega tekstila na območju Mestne občine Ljubljana. Vanja Fabjan, vodja projektov pri sektorju za zbiranje odpadkov pri Voka Snaga, poudarja, da se številnim dejavnostim navkljub količine zavrženega tekstila povečujejo – tekstilni odpadki so namreč najhitreje naraščajoča vrsta odpadkov v Evropski uniji.
"Zadnji pregled z odpadlimi oblačili so objavili Ekologi brez meja leta 2019, in sicer da smo prebivalci Slovenije v enem letu odvrgli kar 12,3 kilograma oblačil na prebivalca. To pomeni, da imajo oblačila vse krajšo življenjsko dobo predvsem zaradi slabe kakovosti tekstila in načelom hitre mode."
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Količine zavrženega tekstila se povečujejo
Tekstilni odpadki so najhitreje naraščajoča vrsta odpadkov v Evropski uniji, zato je odločeno, da bo s prvim januarjem 2025 ločeno zbiranje odpadnega tekstila in oblačil postalo obvezno v vseh državah članicah Evropske unije. V Sloveniji na področju recikliranja odpadnega in dotrajanega tekstila ter oblačil poteka veliko projektov. Povečuje se tudi število trgovin z rabljenimi oblačili in hišnim tekstilom. Kljub temu pa se količine zavrženega tekstila še naprej kopičijo, ti odpadki pa prepogosto končajo med mešanimi komunalnimi odpadki. Bo zaradi evropske regulative kaj drugače?
Sebastjan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, poudarja, da je ločeno zbiranje tekstila v zbirnih centrih komunalnih podjetij že zdaj obvezno.
"Pri odpadnem tekstilu je največji izziv recikliranje tega odpadnega tekstila. Ko imamo sestavljene materiale, ko je nekemu tekstilu dodan še neki umetni material, je to izjemno težko reciklirati. Tehnologija na tem področju še zelo zaostaja."
Mestna občina Ljubljana, javno podjetje Voka Snaga in organizacija Humana so združili moči pri zbiranju odpadnega tekstila na območju Mestne občine Ljubljana. Vanja Fabjan, vodja projektov pri sektorju za zbiranje odpadkov pri Voka Snaga, poudarja, da se številnim dejavnostim navkljub količine zavrženega tekstila povečujejo – tekstilni odpadki so namreč najhitreje naraščajoča vrsta odpadkov v Evropski uniji.
"Zadnji pregled z odpadlimi oblačili so objavili Ekologi brez meja leta 2019, in sicer da smo prebivalci Slovenije v enem letu odvrgli kar 12,3 kilograma oblačil na prebivalca. To pomeni, da imajo oblačila vse krajšo življenjsko dobo predvsem zaradi slabe kakovosti tekstila in načelom hitre mode."
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov