Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav se pojavlja pri skoraj desetini žensk v rodnem obdobju in je v tem obdobju pogostejša od raka dojka ali sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici, širi po trebušni votlini in drugih organih, neznanka tudi za mnoge ginekologe. Zato so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v kateri bodo lahko bolezen obravnavali interdisciplinarno, skupaj z urologi in kirurgi.
"Veliko premalo se zavedamo, kako huda bolezen je to!"
“Bolečina, neznosna bolečina v spodnjem delu trebuha je večino vsakega menstrualnega cikla vztrajala že od jutra. Onesposabljala me je in uničevala tudi psihično, ničesar nisem bila sposobna, niti vstati iz postelje. Ginekologinja me je vselej odpravila s tem, da nekatere ženske pač boli bolj, druge manj, in da naj še vzamem še kakšno tabletko, čeprav sem jemala že po štiri na dan. Tudi prijateljice so mi svetovale, da naj se raje več ukvarjam s športom in se tako sprostim, a takrat ne moreš niti hoditi, tako boli,” svoje izkušnje z endometriozo opisuje Polona Šterk Košir.
Ker je verjela svoji ginekologinji, je njen boj z bolečinami trajal dobro desetletje in bi najbrž še dlje, če ne bi na pregledih za odkrivanje vzrokov neplodnosti ugotovili, da je endometrioza zajela že precejšen del njene trebušne votline.
“Endometrioza je kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici (t. i. endometriji), pojavlja zunaj maternice. Največkrat jo najdemo v mali medenici, na potrebušnici, v jajčnikih (v obliki cist oz. t. i. endometriomov), na materničnih vezeh in v nožnici, hujše oblike pa so razširjene na črevo, mehur, pritiskajo na sečevode in tako okvarijo ledvice,” pojasnjuje prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med., predstojnica KO za reprodukcijo ginekološke klinike UKC Ljubljana
Čeprav jo ima skoraj desetina žensk v rodnem obdobju in je takrat pogostejša od raka na dojki ter sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen neznanka tudi za številne ginekologe. V Sloveniji je po ocenah strokovnjakov od 30 do 40 tisoč bolnic s to kronično boleznijo. Ker je diagnoza – podobno kot drugod v Evropi – povprečno postavljena šele od 4 do 10 let po začetku težav, je bil marec razglašen za mednarodni mesec ozaveščanja o endometriozi.
Tudi Polona Šterk Košir je svojo ginekologinjo poslušala kar desetletje. Šele ko ni mogla zanositi, so med iskanjem vzrokov ugotovili, da je endometrioza zajela velik del njene trebušne votline in da bo zdravljenje obsežno. “A bilo mi je veliko laže, saj sem končno imela diagnozo in z njo tudi potrditev, da sem res bolna, da gre za pravo bolezen in da ni vse le v moji glavi. Veliko premalo se zavedamo, kako huda bolezen je to!”
Čeprav je bolezen značilna za ženske v rodnem obdobju, se pogosto zgodi, da jo diagnosticirajo šele med iskanjem vzrokov za neplodnost. Če ima med običajno populacijo endometriozo 10 odstotkov žensk, jih ima med tistimi, ki iščejo pomoč zaradi neplodnosti, to kronično bolezen približno 40 odstotkov. Vendar neposredne povezave z neplodnostjo še niso popolnoma pojasnjene.
Diagnostiko je delno mogoče opraviti z ultrazvočnim pregledom, po večini pa je dokončno opravljena šele z laparoskopskim posegom. Ko je diagnoza postavljena, je najpogosteje potrebna operacija, v kateri se žarišča endometrioze in že razrasla področja čim bolj odstranijo. Metoda je vse uspešnejša, vendar se bolezen lahko tudi ponovi.
Naša sogovornica Polona Šterk Košir je bila med tistimi, pri katerih ena sama operacija ni zadostovala. Druga je bila še zahtevnejša in njene možnosti za zanositev so se zmanjšale na nekaj odstotkov. Toda za nagrado za desetletje bolečin je sogovornica po drugi operaciji zanosila in že pričakuje rojstvo prvega otroka.
Kot malce v šali pravi dr. Vrtačnik Bokal, je poleg kirurške terapije in zdravljenja z zdravili nosečnost odlična terapija proti endometriozi. Pozneje njeno vlogo prevzame menopavza, vendar le če bolezen še ni razširjena zunaj rodil.
Ker obravnava in zdravljenje enodmetrioze zahtevata izkušeno interdisciplinarno ekipo strokovnjakov, so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v katerem bodo bolnice lahko opravile vse diagnostične postopke in operativne posege, poznejše zdravljenje pa bodo tudi sistematično spremljali. To je edino tako središče pri nas. Namenjeno je ženskam iz vseh delov Slovenije. Zato je zdaj predvsem od njih odvisno, ali bodo vztrajne pri zahtevi, da se poskrbi za njihovo boljše počutje.
Polona Šterk Košir jim naroča: “Čim prej poiščite strokovno pomoč. Bodite vztrajne, saj gre za vas in vašo kakovost življenja. Ni normalno, da vas boli, da ne morete hoditi in da bolečina ovira vaše vsakdanje življenje. Četudi boste morale biti zoprne do svojih osebnih ginekologov, vztrajajte! Zahtevajte napotnice! Naj vas pošljejo na pregled v Dnevni center za endometriozo in vas temeljito pregledajo. Morda bodo res rekli, da je z vami vse v redu in boste iskale vzroke še kje drugje, a vztrajajte. Za vas gre! Leta hitro tečejo in zakaj bi po nepotrebnem minevala v bolečini?”
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Čeprav se pojavlja pri skoraj desetini žensk v rodnem obdobju in je v tem obdobju pogostejša od raka dojka ali sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici, širi po trebušni votlini in drugih organih, neznanka tudi za mnoge ginekologe. Zato so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v kateri bodo lahko bolezen obravnavali interdisciplinarno, skupaj z urologi in kirurgi.
"Veliko premalo se zavedamo, kako huda bolezen je to!"
“Bolečina, neznosna bolečina v spodnjem delu trebuha je večino vsakega menstrualnega cikla vztrajala že od jutra. Onesposabljala me je in uničevala tudi psihično, ničesar nisem bila sposobna, niti vstati iz postelje. Ginekologinja me je vselej odpravila s tem, da nekatere ženske pač boli bolj, druge manj, in da naj še vzamem še kakšno tabletko, čeprav sem jemala že po štiri na dan. Tudi prijateljice so mi svetovale, da naj se raje več ukvarjam s športom in se tako sprostim, a takrat ne moreš niti hoditi, tako boli,” svoje izkušnje z endometriozo opisuje Polona Šterk Košir.
Ker je verjela svoji ginekologinji, je njen boj z bolečinami trajal dobro desetletje in bi najbrž še dlje, če ne bi na pregledih za odkrivanje vzrokov neplodnosti ugotovili, da je endometrioza zajela že precejšen del njene trebušne votline.
“Endometrioza je kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici (t. i. endometriji), pojavlja zunaj maternice. Največkrat jo najdemo v mali medenici, na potrebušnici, v jajčnikih (v obliki cist oz. t. i. endometriomov), na materničnih vezeh in v nožnici, hujše oblike pa so razširjene na črevo, mehur, pritiskajo na sečevode in tako okvarijo ledvice,” pojasnjuje prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med., predstojnica KO za reprodukcijo ginekološke klinike UKC Ljubljana
Čeprav jo ima skoraj desetina žensk v rodnem obdobju in je takrat pogostejša od raka na dojki ter sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen neznanka tudi za številne ginekologe. V Sloveniji je po ocenah strokovnjakov od 30 do 40 tisoč bolnic s to kronično boleznijo. Ker je diagnoza – podobno kot drugod v Evropi – povprečno postavljena šele od 4 do 10 let po začetku težav, je bil marec razglašen za mednarodni mesec ozaveščanja o endometriozi.
Tudi Polona Šterk Košir je svojo ginekologinjo poslušala kar desetletje. Šele ko ni mogla zanositi, so med iskanjem vzrokov ugotovili, da je endometrioza zajela velik del njene trebušne votline in da bo zdravljenje obsežno. “A bilo mi je veliko laže, saj sem končno imela diagnozo in z njo tudi potrditev, da sem res bolna, da gre za pravo bolezen in da ni vse le v moji glavi. Veliko premalo se zavedamo, kako huda bolezen je to!”
Čeprav je bolezen značilna za ženske v rodnem obdobju, se pogosto zgodi, da jo diagnosticirajo šele med iskanjem vzrokov za neplodnost. Če ima med običajno populacijo endometriozo 10 odstotkov žensk, jih ima med tistimi, ki iščejo pomoč zaradi neplodnosti, to kronično bolezen približno 40 odstotkov. Vendar neposredne povezave z neplodnostjo še niso popolnoma pojasnjene.
Diagnostiko je delno mogoče opraviti z ultrazvočnim pregledom, po večini pa je dokončno opravljena šele z laparoskopskim posegom. Ko je diagnoza postavljena, je najpogosteje potrebna operacija, v kateri se žarišča endometrioze in že razrasla področja čim bolj odstranijo. Metoda je vse uspešnejša, vendar se bolezen lahko tudi ponovi.
Naša sogovornica Polona Šterk Košir je bila med tistimi, pri katerih ena sama operacija ni zadostovala. Druga je bila še zahtevnejša in njene možnosti za zanositev so se zmanjšale na nekaj odstotkov. Toda za nagrado za desetletje bolečin je sogovornica po drugi operaciji zanosila in že pričakuje rojstvo prvega otroka.
Kot malce v šali pravi dr. Vrtačnik Bokal, je poleg kirurške terapije in zdravljenja z zdravili nosečnost odlična terapija proti endometriozi. Pozneje njeno vlogo prevzame menopavza, vendar le če bolezen še ni razširjena zunaj rodil.
Ker obravnava in zdravljenje enodmetrioze zahtevata izkušeno interdisciplinarno ekipo strokovnjakov, so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v katerem bodo bolnice lahko opravile vse diagnostične postopke in operativne posege, poznejše zdravljenje pa bodo tudi sistematično spremljali. To je edino tako središče pri nas. Namenjeno je ženskam iz vseh delov Slovenije. Zato je zdaj predvsem od njih odvisno, ali bodo vztrajne pri zahtevi, da se poskrbi za njihovo boljše počutje.
Polona Šterk Košir jim naroča: “Čim prej poiščite strokovno pomoč. Bodite vztrajne, saj gre za vas in vašo kakovost življenja. Ni normalno, da vas boli, da ne morete hoditi in da bolečina ovira vaše vsakdanje življenje. Četudi boste morale biti zoprne do svojih osebnih ginekologov, vztrajajte! Zahtevajte napotnice! Naj vas pošljejo na pregled v Dnevni center za endometriozo in vas temeljito pregledajo. Morda bodo res rekli, da je z vami vse v redu in boste iskale vzroke še kje drugje, a vztrajajte. Za vas gre! Leta hitro tečejo in zakaj bi po nepotrebnem minevala v bolečini?”
Na zdravljenje po hudi poškodbi zaradi skoka v vodo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča največkrat sprejmejo fante, stare od 14 do 24 let. Med njimi se je pred dvema letoma znašel tudi takrat še ne polnoletni dijak piranske gimnazije, Nick Špoljar.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi raka dojke leta 2011 umrlo približno 450 000 žensk po svetu. Odstotek žensk, ki po zdravljenju uspešno okrevajo, se sicer iz leta v leto v povečuje, še vedno pa veliko težavo predstavlja kemoterapija, ki lahko z negativnimi stranskimi posledicami poslabša zdravje pacientk. Kdaj je kemoterapija po operativnem posegu nujna in kdaj ne, danes že lahko ugotavljajo s pomočjo posebnih genetskih testov, s katerimi so po svetu svetovali že več deset tisoč ženskam in marsikateri tako prihranili kemoterapijo.
Prepričanje, da je izgubljanje las in strah pred plešavostjo le moška domena, je zmotno. Več kot 40 odstotkov tistih, ki jih pesti izgubljanje las, je namreč žensk. In če je plešavost za moške družbeno bolj sprejemljiva, lahko ženske precej bolj zaznamuje, nekatere izgubo las enačijo celo z izgubo roke ali noge. Kako ravnati, ko opazimo, da nam očitneje izpadajo lasje, kakšno vlogo igrajo pri ženskah hormoni in ali sploh obstaja učinkovita metoda, kako pridobiti nazaj izgubljene lase, raziskujemo v Ambulanti 202.
Koprivnica ali urtikarija je pogosta bolezen, prizadene okoli 25 odstotkov ljudi. Kronična oblika je redkejša, traja dlje kot šest tednov in pogosto zelo slabo vpliva na kakovost življenja bolnika. Rdeče in otekle lise, podobne spremembam, ki nastanejo, ko nas opeče kopriva, je še posebej v poletnih dneh težko prikriti, spremljata pa jih srbenje ali neprijeten pekoč občutek.
O večopravilnosti poslušamo skoraj vsak dan. Vsi smo preobremenjeni in to se lahko s časom pokaže v kakovosti opravljenih nalog in – kar je še pomembneje – v kakovosti našega življenja. Številne nedavne znanstvene študije kažejo na to, da je večopravilnost škodljiva. Medtem ko hkrati opravljamo več nalog, naj bi se zmanjševali naša pozornost in učinkovitost, po nekaterih virih naj bi se ob opravljanju več stvari hkrati znižal inteligenčni kvocient, večopravilnost pa naj bi celo škodila našim možganom. Koliko je resnice v tem in ali lahko večopravilnost škodi našim možganom? Dr. Simon Brezovar, psiholog na Nevrološki kliniki v Ljubljani, dr. Paul Jimenez, psiholog, profesor na graški univerzi v Avstriji.
Predstavljajte si delec, ki je več kot 50.000-krat manjši od debeline našega lasu. V primerjavi s teniško žogico je tako majhen, kot je teniška žogica majhna v razmerju do Zemlje. Nanodelci niso iznajdba sodobnega sveta, je pa nova njihova povečana koncentracija v okolju.
Strah pred zobozdravnikom poznajo prav vse generacije, pogosto ga starši nehote pomagajo ustvarjati pri otrocih in se ga ne znajo znebiti tudi v odrasli dobi, čeprav vedo, da je zdravje v ustni votlini še kako pomembno za zdravje celotnega telesa.
Možganska kap se je v svetu zavihtela na drugo mesto med vzroki za umrljivost, postaja tudi vodilni vzrok telesne in kognitivne oviranosti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje bi lahko v Sloveniji zmanjšali umrljivost zaradi možganske kapi vsaj za tretjino, če bi karseda hitro ukrepali. Prav zato so v državi zagnali projekt Telekap.
Kam in kako z ostanki živil, ki ste jih odstranili iz tovarniškega pakiranja oziroma embalaže? In zakaj ni primerno zavijati ribe v alu-folijo? Preverjamo v tokratni ambulanti 202.
Kam in kako z ostanki živil, ki ste jih odstranili iz tovarniškega pakiranja oziroma embalaže? In zakaj ni primerno zavijati ribe v alu-folijo? Preverjamo v tokratni ambulanti 202.
Mikrosporija ali ‘mačja bolezen’, ki se intenzivneje širi prav v spomladanskih mesecih, je sicer ne zelo nevarna, a trdovratna glivična okužba, ki se je je res težko znebiti. Ker pri majhnih otrocih lahko zahteva tudi bolnišnično zdravljenje, predvsem pa nekajtedensko izolacijo od drugih otrok, je naporna za vso družino.
Stres je pri šolarjih in dijakih prav tako prisoten kot v odrasli populaciji. A ga zaradi vse večje želje, da bi bili otroci kar se da uspešni, pogosto ne prepoznamo pravočasno, ali pa ga s prevelikimi pričakovanji le povečujemo. Kako lahko otrokom pomagamo iz njegovega primeža sta v Ambulanti 202 svetovali dr. Helena Jeriček Klanšček in mag. Maja Bajt z NIJZ.
Že Hipokrat je opisal uporabo sončne svetlobe za zdravljenje različnih tegob. Z razvojem tehnologije jo leta 2015, v mednarodnem letu svetlobe, uporabljamo za učinkovito, neinvazivno in cenovno ugodno podporno ali samostojno terapijo na različnih področjih medicine.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je skupaj z Inštitutom Andrej Marušič Univerze na Primorskem, Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora in Nacionalnim združenjem za kakovost življenja Ozara Slovenija začel projekt »Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom«, krajše MOČ.
Rojstvo otroka s posebnimi potrebami, sploh takimi, ki so opazne že v trenutku rojstva kot je to Downov sindrom, so za starše in njihove bližnje praviloma velik šok. Za zdravstveno podporo otroku je dobro poskrbljeno, s celotno družino, ki se ji življenje popolnoma spremeni, pa se ne ukvarja nihče.
Vsaka medicinska obravnava bolnika izpostavi ne le delovanju aktivnih ukrepov zdravljenja, temveč tudi psihosocialnemu kontekstu, ki lahko vpliva na izid obravnave. Ni vse torej le v tem, da bolnik prejme določeno učinkovino, temveč da se zaveda, da jo je prejel. Vplivu tega konteksta pravimo učinek placeba, ki je lahko pri nekaterih motnjah ali boleznih, kot so na primer motnje čustvovanja ali bolečina, preverjeno velik.
Vsaka medicinska obravnava bolnika izpostavi ne le delovanju aktivnih ukrepov zdravljenja, temveč tudi psihosocialnemu kontekstu, ki lahko vpliva na izid obravnave. Ni vse torej le v tem, da bolnik prejme določeno učinkovino, temveč da se zaveda, da jo je prejel. Vplivu tega konteksta pravimo učinek placeba, ki je lahko pri nekaterih motnjah ali boleznih, kot so na primer motnje čustvovanja ali bolečina, preverjeno velik.
Ali vse večje navdušenje nad brezglutensko, paleo in prehrano s čim manj ogljikovih hidratov tudi v praksi dokazuje, da je naša prehranska piramida, ki že desetletja temelji na žitaricah in škrobnih živilih, v resnici povsem napačna? Je izločitev glutenskih žit iz prehrane v resnici dobrodejna in telo razbremeni, ali mu na daljši rok povzroča škodo?
Vzroki za bolezen niso popolnoma jasni, pot do diagnoze je zaradi raznolike simptomatike pogosto dolgotrajna. Nenehna utrujenost, mišične bolečine, motnje spomina so le nekatere od številnih težav, ki pestijo bolnike. Najpogosteje prizadene ženske med 20. in 50. letom starosti.
Neveljaven email naslov