Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Endometrioza – neskončne bolečine in neplodnost

26.03.2015

Čeprav se pojavlja pri skoraj desetini žensk v rodnem obdobju in je v tem obdobju pogostejša od raka dojka ali sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici, širi po trebušni votlini in drugih organih, neznanka tudi za mnoge ginekologe. Zato so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v kateri bodo lahko bolezen obravnavali interdisciplinarno, skupaj z urologi in kirurgi.

"Veliko premalo se zavedamo, kako huda bolezen je to!"

“Bolečina, neznosna bolečina v spodnjem delu trebuha je večino vsakega menstrualnega cikla vztrajala že od jutra. Onesposabljala me je in uničevala tudi psihično, ničesar nisem bila sposobna, niti vstati iz postelje. Ginekologinja me je vselej odpravila s tem, da nekatere ženske pač boli bolj, druge manj, in da naj še vzamem še kakšno tabletko, čeprav sem jemala že po štiri na dan. Tudi prijateljice so mi svetovale, da naj se raje več ukvarjam s športom in se tako sprostim, a takrat ne moreš niti hoditi, tako boli,” svoje izkušnje z endometriozo opisuje Polona Šterk Košir.

Ker je verjela svoji ginekologinji, je njen boj z bolečinami trajal dobro desetletje in bi najbrž še dlje, če ne bi na pregledih za odkrivanje vzrokov neplodnosti ugotovili, da je endometrioza zajela že precejšen del njene trebušne votline.

In kaj ta bolezen z malo znanim imenom pravzaprav povzroča v telesu?

Endometrioza je kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici (t. i. endometriji), pojavlja zunaj maternice. Največkrat jo najdemo v mali medenici, na potrebušnici, v jajčnikih (v obliki cist oz. t. i. endometriomov), na materničnih vezeh in v nožnici, hujše oblike pa so razširjene na črevo, mehur, pritiskajo na sečevode in tako okvarijo ledvice,” pojasnjuje prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med., predstojnica KO za reprodukcijo ginekološke klinike UKC Ljubljana

 Čeprav jo ima skoraj desetina žensk v rodnem obdobju in je takrat pogostejša od raka na dojki ter sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen neznanka tudi za številne ginekologe. V Sloveniji je po ocenah strokovnjakov od 30 do 40 tisoč bolnic s to kronično boleznijo. Ker je diagnoza – podobno kot drugod v Evropi – povprečno postavljena šele od 4 do 10 let po začetku težav, je bil marec razglašen za mednarodni mesec ozaveščanja o endometriozi.

Tudi Polona Šterk Košir je svojo ginekologinjo poslušala kar desetletje. Šele ko ni mogla zanositi, so med iskanjem vzrokov ugotovili, da je endometrioza zajela velik del njene trebušne votline in da bo zdravljenje obsežno. “A bilo mi je veliko laže, saj sem končno imela diagnozo in z njo tudi potrditev, da sem res bolna, da gre za pravo bolezen in da ni vse le v moji glavi. Veliko premalo se zavedamo, kako huda bolezen je to!”

Čeprav  je bolezen značilna za ženske v rodnem obdobju, se pogosto zgodi, da  jo diagnosticirajo šele med iskanjem vzrokov za neplodnost. Če ima med običajno populacijo endometriozo 10 odstotkov žensk, jih ima  med tistimi, ki iščejo pomoč zaradi neplodnosti, to kronično bolezen  približno 40 odstotkov. Vendar neposredne povezave  z neplodnostjo še niso popolnoma pojasnjene.

Diagnostiko je delno mogoče opraviti z ultrazvočnim pregledom, po večini pa je dokončno opravljena šele z laparoskopskim posegom. Ko je diagnoza postavljena, je najpogosteje potrebna operacija, v kateri se žarišča endometrioze  in že razrasla področja čim bolj odstranijo. Metoda je vse uspešnejša, vendar se bolezen lahko tudi ponovi.

Naša sogovornica Polona Šterk Košir je bila med tistimi, pri katerih ena sama operacija ni zadostovala. Druga je bila še zahtevnejša in njene možnosti za zanositev so se zmanjšale na nekaj odstotkov. Toda za nagrado za desetletje bolečin je sogovornica po drugi operaciji zanosila in že pričakuje rojstvo prvega otroka.

Kot  malce v šali pravi dr. Vrtačnik Bokal, je poleg kirurške terapije in zdravljenja z zdravili nosečnost odlična terapija proti endometriozi. Pozneje  njeno vlogo prevzame menopavza,  vendar le če  bolezen še ni razširjena zunaj rodil.

Ker obravnava in zdravljenje enodmetrioze zahtevata izkušeno interdisciplinarno ekipo strokovnjakov, so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v katerem bodo bolnice lahko opravile vse diagnostične postopke in operativne posege, poznejše zdravljenje pa bodo tudi sistematično spremljali. To je edino tako središče pri nas. Namenjeno je ženskam  iz vseh delov Slovenije. Zato je zdaj predvsem od njih odvisno, ali bodo  vztrajne pri  zahtevi, da se poskrbi za njihovo boljše počutje.

Polona Šterk Košir jim naroča: “Čim prej poiščite strokovno pomoč. Bodite vztrajne, saj gre za vas in vašo kakovost življenja. Ni normalno, da vas boli, da ne morete hoditi in da bolečina ovira vaše vsakdanje življenje. Četudi boste morale biti zoprne do svojih osebnih ginekologov, vztrajajte! Zahtevajte napotnice! Naj vas pošljejo na pregled v Dnevni center za endometriozo in vas temeljito pregledajo. Morda bodo res rekli, da je z vami vse v redu in boste iskale vzroke še kje drugje, a vztrajajte. Za vas gre! Leta hitro tečejo in zakaj bi po nepotrebnem minevala v bolečini?”


Ambulanta 202

428 epizod


Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.

Endometrioza – neskončne bolečine in neplodnost

26.03.2015

Čeprav se pojavlja pri skoraj desetini žensk v rodnem obdobju in je v tem obdobju pogostejša od raka dojka ali sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici, širi po trebušni votlini in drugih organih, neznanka tudi za mnoge ginekologe. Zato so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v kateri bodo lahko bolezen obravnavali interdisciplinarno, skupaj z urologi in kirurgi.

"Veliko premalo se zavedamo, kako huda bolezen je to!"

“Bolečina, neznosna bolečina v spodnjem delu trebuha je večino vsakega menstrualnega cikla vztrajala že od jutra. Onesposabljala me je in uničevala tudi psihično, ničesar nisem bila sposobna, niti vstati iz postelje. Ginekologinja me je vselej odpravila s tem, da nekatere ženske pač boli bolj, druge manj, in da naj še vzamem še kakšno tabletko, čeprav sem jemala že po štiri na dan. Tudi prijateljice so mi svetovale, da naj se raje več ukvarjam s športom in se tako sprostim, a takrat ne moreš niti hoditi, tako boli,” svoje izkušnje z endometriozo opisuje Polona Šterk Košir.

Ker je verjela svoji ginekologinji, je njen boj z bolečinami trajal dobro desetletje in bi najbrž še dlje, če ne bi na pregledih za odkrivanje vzrokov neplodnosti ugotovili, da je endometrioza zajela že precejšen del njene trebušne votline.

In kaj ta bolezen z malo znanim imenom pravzaprav povzroča v telesu?

Endometrioza je kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici (t. i. endometriji), pojavlja zunaj maternice. Največkrat jo najdemo v mali medenici, na potrebušnici, v jajčnikih (v obliki cist oz. t. i. endometriomov), na materničnih vezeh in v nožnici, hujše oblike pa so razširjene na črevo, mehur, pritiskajo na sečevode in tako okvarijo ledvice,” pojasnjuje prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med., predstojnica KO za reprodukcijo ginekološke klinike UKC Ljubljana

 Čeprav jo ima skoraj desetina žensk v rodnem obdobju in je takrat pogostejša od raka na dojki ter sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen neznanka tudi za številne ginekologe. V Sloveniji je po ocenah strokovnjakov od 30 do 40 tisoč bolnic s to kronično boleznijo. Ker je diagnoza – podobno kot drugod v Evropi – povprečno postavljena šele od 4 do 10 let po začetku težav, je bil marec razglašen za mednarodni mesec ozaveščanja o endometriozi.

Tudi Polona Šterk Košir je svojo ginekologinjo poslušala kar desetletje. Šele ko ni mogla zanositi, so med iskanjem vzrokov ugotovili, da je endometrioza zajela velik del njene trebušne votline in da bo zdravljenje obsežno. “A bilo mi je veliko laže, saj sem končno imela diagnozo in z njo tudi potrditev, da sem res bolna, da gre za pravo bolezen in da ni vse le v moji glavi. Veliko premalo se zavedamo, kako huda bolezen je to!”

Čeprav  je bolezen značilna za ženske v rodnem obdobju, se pogosto zgodi, da  jo diagnosticirajo šele med iskanjem vzrokov za neplodnost. Če ima med običajno populacijo endometriozo 10 odstotkov žensk, jih ima  med tistimi, ki iščejo pomoč zaradi neplodnosti, to kronično bolezen  približno 40 odstotkov. Vendar neposredne povezave  z neplodnostjo še niso popolnoma pojasnjene.

Diagnostiko je delno mogoče opraviti z ultrazvočnim pregledom, po večini pa je dokončno opravljena šele z laparoskopskim posegom. Ko je diagnoza postavljena, je najpogosteje potrebna operacija, v kateri se žarišča endometrioze  in že razrasla področja čim bolj odstranijo. Metoda je vse uspešnejša, vendar se bolezen lahko tudi ponovi.

Naša sogovornica Polona Šterk Košir je bila med tistimi, pri katerih ena sama operacija ni zadostovala. Druga je bila še zahtevnejša in njene možnosti za zanositev so se zmanjšale na nekaj odstotkov. Toda za nagrado za desetletje bolečin je sogovornica po drugi operaciji zanosila in že pričakuje rojstvo prvega otroka.

Kot  malce v šali pravi dr. Vrtačnik Bokal, je poleg kirurške terapije in zdravljenja z zdravili nosečnost odlična terapija proti endometriozi. Pozneje  njeno vlogo prevzame menopavza,  vendar le če  bolezen še ni razširjena zunaj rodil.

Ker obravnava in zdravljenje enodmetrioze zahtevata izkušeno interdisciplinarno ekipo strokovnjakov, so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v katerem bodo bolnice lahko opravile vse diagnostične postopke in operativne posege, poznejše zdravljenje pa bodo tudi sistematično spremljali. To je edino tako središče pri nas. Namenjeno je ženskam  iz vseh delov Slovenije. Zato je zdaj predvsem od njih odvisno, ali bodo  vztrajne pri  zahtevi, da se poskrbi za njihovo boljše počutje.

Polona Šterk Košir jim naroča: “Čim prej poiščite strokovno pomoč. Bodite vztrajne, saj gre za vas in vašo kakovost življenja. Ni normalno, da vas boli, da ne morete hoditi in da bolečina ovira vaše vsakdanje življenje. Četudi boste morale biti zoprne do svojih osebnih ginekologov, vztrajajte! Zahtevajte napotnice! Naj vas pošljejo na pregled v Dnevni center za endometriozo in vas temeljito pregledajo. Morda bodo res rekli, da je z vami vse v redu in boste iskale vzroke še kje drugje, a vztrajajte. Za vas gre! Leta hitro tečejo in zakaj bi po nepotrebnem minevala v bolečini?”


18.09.2014

Levkemija - čedalje bolj le kronična bolezen

Krvni raki so le ena od vrste rakavih obolenj, na katere opozarjajo tudi posamezni t.i. mednarodni dnevi. Ta teden smo že obeležili svetovni dan limfoma, v ponedeljek bo tak dan še posebej opozarjal na kronično mieloično levkemijo KML, eno od vrst krvnega raka.


11.09.2014

Samomor

Samomor, tudi stigma?


04.09.2014

Vrhunski šport kot obšolska dejavnost

V teh dneh starši svojim otrokom polnijo urnike tudi z obšolskimi dejavnostmi in mnogi želijo mednje vključili tudi šport. Toda ponudbe splošne vadbe skorajda ni več, izbira je vse bolj specializirana, starši in trenerji pa vse bolj usmerjeni v čim prejšnjo dosego dobrih ali kar vrhunskih rezultatov. Prinaša zelo zgodnje odkrivanje športnih talentov prednosti in boljše možnosti za vrhunske rezultate? Kolikšna je verjetnost za poškodbe in kakšne pasti se še skrivajo v prezgodnji izbiri enega samega športa ter preveliki vnemi v doseganju vrhunskih rezultatov, opozarjamo v tokratni Ambulanti 202.


28.08.2014

ALS

Svetovni splet je od sredine julija poln akcij polivanja z ledeno mrzlo vodo, ob čemer huda bolezen, ki ji je izziv namenjen, bolj ali manj ostaja uganka. Amiotrofična lateralna skleroza ali krajše ALS vpliva na usihanje mišic in povzroča hudo obliko hromosti, bolnikom pa po diagnozi v povprečju preostanejo le tri leta življenja.


21.08.2014

Neplodnost

Tokrat zgodba o neplodnosti – težavi, ki jo ima vsak šesti par, a o kateri spregovorijo redki. Zgodbo Katje in Jureta predstavljamo v tokratni Ambulanti 202.


14.08.2014

Življenje po možganski kapi

Jan Šilec je študent, od malih nog je igral košarko, v minulih letih pa ga je zasvojilo zlasti petje v a capella skupinah. Svoje življenje, se rad pošali, zdaj deli na dve obdobji: PMK in PMK – pred možgansko kapjo in po možganski kapi. “Pozabim, dokler se ne vstanem iz postelje, ker se pač ne morem normalno vstati,« opisuje Jan, ki pred možgansko kapjo, ki ga je presenetila pri 24. letih, nikoli ni imel zdravstvenih težav: »Nikoli v življenju me ni bolela niti glava.”


07.08.2014

Kardiomiopatija

Miha je bil vrhunski veslač, udeleženec treh olimpijskih iger, ko je nenadoma moral končati svojo športno pot, saj je zaradi intenzivnih treningov srčna mišica imela povsem bolezensko sliko. Miha Pirih zato po svoji izkušnji s kardiomiopatijo opozarja, da vrhunski šport včasih zahteva res visok davek.


31.07.2014

Aljaževa zgodba: spondiloartritis

Vrsto let, ko so ga boleli sklepi, predvsem pa hrbtenica, danes 21-letni Aljaž, ni vedel, da je pravzaprav revma tista, ki mu povzroča vse hujše težave.


24.07.2014

Simon Šerbinek o življenju po nesreči

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


17.07.2014

Multipla skleroza - bolezen tisočerih obrazov

“Moja babica je drugačna” je drobna slikanica, ki sta jo skupaj ustvarili babica Slavica Jaušovec in njena takrat šestletna vnukinja Lena. Napisana je tudi zato, da bi Lena in njeni vrstniki lažje razumela babičino bolezen – multiplo sklerozo.


10.07.2014

Moje življenje po raku

Kako se spopasti z diagnozo rak, kakšna čustva so prisotna ob premagovanju takšne bolezni in kako se spremeni življenje po ozdravitvi, nam bo zaupal 27-letni absolvent arhitekture Staš Mitrovič, ki je pred dvema letoma premagal raka na debelem črevesu


03.07.2014

Živeti z bipolarno motnjo

Mariborčanka Marija Požlep že 20 let živi z bipolarno motnjo. Življenje, zaznamovano z boleznijo je polno vzponov in padcev, pa tudi strahu, nerazumevanja bolezni in stigme, ki jo posledice take bolezni prinašajo. Tudi zato, da bi ljudje to bolezen bolje razumeli in lažje sprejemali, bo o njej spregovorila v Ambulanti 202.


26.06.2014

Kaj bi možgani morali vedeti o možganih?

Medtem ko nas zdajle berete oziroma poslušate, razumete in zraven počnete še kaj čisto tretjega, vaši možgani delujejo s polno paro. Aktivni so tudi tedaj, kadar mislite, da ne mislite na nič. Ta nenavadni organ, ki je v zgodovini dolgo veljal za tabu, je še danes velika uganka. Gradi ga približno 100 milijard živčnih celic, med njimi pa je nepredstavljivo veliko povezav.S čim vse presenečajo možgani, kaj bi možgani morali vedeti o možganih in s kakšnimi projekti se trenutno ukvarjajo nekateri vrhunski nevroznanstveniki, raziskujemo v tokratni Ambulanti 202.


26.06.2014

Kaj bi možgani morali vedeti o možganih?

Medtem ko nas zdajle berete oziroma poslušate, razumete in zraven počnete še kaj čisto tretjega, vaši možgani delujejo s polno paro. Aktivni so tudi tedaj, kadar mislite, da ne mislite na nič. Ta nenavadni organ, ki je v zgodovini dolgo veljal za tabu, je še danes velika uganka. Gradi ga približno 100 milijard živčnih celic, med njimi pa je nepredstavljivo veliko povezav.S čim vse presenečajo možgani, kaj bi možgani morali vedeti o možganih in s kakšnimi projekti se trenutno ukvarjajo nekateri vrhunski nevroznanstveniki, raziskujemo v tokratni Ambulanti 202.


12.06.2014

Zdravi na dopust(u)

Skrbno načrtovanje dopusta, krajših ali daljših potovanj, lahko prepreči marsikatero zdravstveno nevšečnost. Na katere težave moramo biti pripravljeni, kako lahko preprečimo tveganja za okužbe, kaj je nepogrešljivo v potovalni lekarni, kakšni so preventivni zdravstveni ukrepi.


19.06.2014

Bigoreksija

Bigoreksija, ena izmed novejših vrst motenj hranjenja, kjer posamezniki pretiravajo s športom in načinom prehrane do te mere, da navkljub na videz zdravemu življenju sebi lahko povzročijo ogromno škodo.


19.06.2014

Bigoreksija

Bigoreksija, ena izmed novejših vrst motenj hranjenja, kjer posamezniki pretiravajo s športom in načinom prehrane do te mere, da navkljub na videz zdravemu življenju sebi lahko povzročijo ogromno škodo.


05.06.2014

Odstranjevanje tetovaž

Odstranjevanje tetovaž postaja ponekod po svetu že donosnejši posel kot samo tetoviranje. Čeprav je uspešnost odstranjevanja odvisna od številnih dejavnikov, so tudi najbolj uspešne in preizkušene metode pomankljive.


29.05.2014

Elektronska cigareta – res manj nezdrava?

Je elektronska cigareta res veliko manj škodljiva od tobačnega izvirnika, ali pa je le ena od še vedno škodljivih vzporednic kadilski razvadi?


22.05.2014

Bo amalgam kmalu preteklost?

“Izkušnje, ki jih imam v kliniki, kažejo, da praktično ni človeka brez plombe oziroma zalivke,” ocenjuje Sebastijan Perko, zobozdravnik, ki je na Institutu Jožefa Stefana doktoriral iz materialov, natančneje iz keramike. Ko ga povprašamo o povprečnem številu zalivk na osebo, se ustavi pri štirih, petih, a to je le subjektivna ocena, doda, pridobljena na približno 1000 pacientih.


Stran 13 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov