Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že Hipokrat je opisal uporabo sončne svetlobe za zdravljenje različnih tegob. Z razvojem tehnologije jo leta 2015, v mednarodnem letu svetlobe, uporabljamo za učinkovito, neinvazivno in cenovno ugodno podporno ali samostojno terapijo na različnih področjih medicine.
Že Hipokrat je opisal uporabo sončne svetlobe za zdravljenje različnih tegob. Z razvojem tehnologije jo leta 2015, v mednarodnem letu svetlobe, uporabljamo za učinkovito, neinvazivno in cenovno ugodno podporno ali samostojno terapijo na različnih področjih medicine: v travmatologiji, kirurgiji, fizikalni in rehabilitacijski medicini, dermatologiji, dentalni medicini in pri starostnih boleznih.
Zdravljenje s svetlobo je najprej potekalo z laserji, v zadnjih letih pa so jih nadomestile diode LED, s katerimi lahko obsevamo večjo površino poškodovanega ali bolečega tkiva in tako skrajšamo čas terapije. V obeh primerih pa gre za fotobiomodulacijo – uravnavanje celičnih procesov s svetlobo vidnega rdečega spektra in svetlobo blizu infrardečega spektra. Nekatere učinke fotobiomodulacije je povzel doktor Igor Frangež, predsednik Slovenskega združenja za fotomedicino in fotobiologijo:
“Zmanjšanje bolečine, zmanjšanje oteklin, povečana prekrvljenost, zmanjšanje iztoka iz rane.”
Terapija je neboleča in varna, odsvetuje pa se pri malignih obolenjih, epilepsiji, boleznih ščitnice, v času nosečnosti, previdnost je potrebna tudi pri obsevanju otrok.
Največji potencial fotobiomodulacije dr. Frangež vidi predvsem pri obravnavi pacientov s kroničnimi ranami, ki bi se lahko po določilih zdravnika obsevali tudi doma:
“Pri diabetikih velike težave povzročajo kronične rane, predvsem na predelu stopal oziroma spodnjih okončin. Po pravilnem protokolu, ki ga določi strokovnjak, bi se bolnik lahko obseval. Pri tem lahko veliko pomaga patronažna služba. Nekatere patronažne sestre že imajo te naprave in izkušnje so dobre.”
Dobre izkušnje s svetlobo pa se že leta kažejo tudi v dermatologiji, v njej se tako zdravljenje po večini uporablja kot samostojna terapija. Umetne vire UV-žarkov so prvič začeli uporabljati pri zdravljenju luskavice v začetku prejšnjega stoletja. Danes je luskavica, skupaj z atopičnim dermatitisom, najpogostejša indikacija za obsevanje z ultravijolično svetlobo, je povedala dr. med. Vesna Tlaker Žunter, specialistka dermatovenerologije na dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana, in dodala:
“Sledi vitiligo, obsevamo tudi bolnike z določenimi vrstami kožnih limfomov in njihovih predstopenj. Občasno z ultravijolično svetlobo obsevamo bolnike, ki jih iz najrazličnejših razlogov, tudi presnovnih, srbi koža, in s fototerapijo lahko dosežemo izboljšanje.”
Uspehe prinaša tudi fotodinamična terapija, pri kateri uporabljajo vidno svetlobo, običajno rdečo luč, v kombinaciji s fotosenzibilizatorjem. Namen fotodinamične terapije pa je po besedah Vesne Tlaker Žunter “ciljano uničiti vse spremenjene celice, iz katerih bi lahko v prihodnjih letih vzniknil kožni rak.”
Za uspešno izkoriščanje lastnosti svetlobe pri zdravljenju na različnih področjih medicine so potrebne dodatne znanstvene raziskave. Marsikaj novega pa bo verjetno prinesel drugi simpozij Slovenskega združenja za fotomedicino in fotobiologijo z mednarodno udeležbo v začetku letošnjega oktobra.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Že Hipokrat je opisal uporabo sončne svetlobe za zdravljenje različnih tegob. Z razvojem tehnologije jo leta 2015, v mednarodnem letu svetlobe, uporabljamo za učinkovito, neinvazivno in cenovno ugodno podporno ali samostojno terapijo na različnih področjih medicine.
Že Hipokrat je opisal uporabo sončne svetlobe za zdravljenje različnih tegob. Z razvojem tehnologije jo leta 2015, v mednarodnem letu svetlobe, uporabljamo za učinkovito, neinvazivno in cenovno ugodno podporno ali samostojno terapijo na različnih področjih medicine: v travmatologiji, kirurgiji, fizikalni in rehabilitacijski medicini, dermatologiji, dentalni medicini in pri starostnih boleznih.
Zdravljenje s svetlobo je najprej potekalo z laserji, v zadnjih letih pa so jih nadomestile diode LED, s katerimi lahko obsevamo večjo površino poškodovanega ali bolečega tkiva in tako skrajšamo čas terapije. V obeh primerih pa gre za fotobiomodulacijo – uravnavanje celičnih procesov s svetlobo vidnega rdečega spektra in svetlobo blizu infrardečega spektra. Nekatere učinke fotobiomodulacije je povzel doktor Igor Frangež, predsednik Slovenskega združenja za fotomedicino in fotobiologijo:
“Zmanjšanje bolečine, zmanjšanje oteklin, povečana prekrvljenost, zmanjšanje iztoka iz rane.”
Terapija je neboleča in varna, odsvetuje pa se pri malignih obolenjih, epilepsiji, boleznih ščitnice, v času nosečnosti, previdnost je potrebna tudi pri obsevanju otrok.
Največji potencial fotobiomodulacije dr. Frangež vidi predvsem pri obravnavi pacientov s kroničnimi ranami, ki bi se lahko po določilih zdravnika obsevali tudi doma:
“Pri diabetikih velike težave povzročajo kronične rane, predvsem na predelu stopal oziroma spodnjih okončin. Po pravilnem protokolu, ki ga določi strokovnjak, bi se bolnik lahko obseval. Pri tem lahko veliko pomaga patronažna služba. Nekatere patronažne sestre že imajo te naprave in izkušnje so dobre.”
Dobre izkušnje s svetlobo pa se že leta kažejo tudi v dermatologiji, v njej se tako zdravljenje po večini uporablja kot samostojna terapija. Umetne vire UV-žarkov so prvič začeli uporabljati pri zdravljenju luskavice v začetku prejšnjega stoletja. Danes je luskavica, skupaj z atopičnim dermatitisom, najpogostejša indikacija za obsevanje z ultravijolično svetlobo, je povedala dr. med. Vesna Tlaker Žunter, specialistka dermatovenerologije na dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana, in dodala:
“Sledi vitiligo, obsevamo tudi bolnike z določenimi vrstami kožnih limfomov in njihovih predstopenj. Občasno z ultravijolično svetlobo obsevamo bolnike, ki jih iz najrazličnejših razlogov, tudi presnovnih, srbi koža, in s fototerapijo lahko dosežemo izboljšanje.”
Uspehe prinaša tudi fotodinamična terapija, pri kateri uporabljajo vidno svetlobo, običajno rdečo luč, v kombinaciji s fotosenzibilizatorjem. Namen fotodinamične terapije pa je po besedah Vesne Tlaker Žunter “ciljano uničiti vse spremenjene celice, iz katerih bi lahko v prihodnjih letih vzniknil kožni rak.”
Za uspešno izkoriščanje lastnosti svetlobe pri zdravljenju na različnih področjih medicine so potrebne dodatne znanstvene raziskave. Marsikaj novega pa bo verjetno prinesel drugi simpozij Slovenskega združenja za fotomedicino in fotobiologijo z mednarodno udeležbo v začetku letošnjega oktobra.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Koliko bolje lahko dogajanje v telesu prikaže snemanje s CT-jem oziroma z računalniško tomografijo, kot ga zmore rentgensko slikanje? Kdaj je najboljša izbira ultrazvok ? So pregledi z magnetno resonanco redkejši od drugih le zaradi varčevanja?
Zdravju škodljive in strupene rastline najdemo tako v naravi kot tudi v parkih, na naših vrtovih in v stanovanjih. Precej pogoste so zastrupitve otrok s plodovi strupenih rastlin, zlasti nevarna so semena tise; najstniki in mladi odrasli se pri nas najpogosteje zastrupijo s halucinogenimi rastlinami, predvsem navadnim kristavcem. V javnosti pa zadnja leta odmevajo tudi opozorila v zvezi z nabiranjem čemaža, ki ga lahko zamenjamo za izjemno nevarni jesenski podlesek.
"Nisem mogla verjeti! Da lahko po dvainštiridesetih letih prvič v življenju rečem, da nisem lačna!" je 46-letna Majda še vedno navdušena nad operativnim posegom, ki ji je pred poldrugim letom najbrž rešil življenje. Vse življenje je bila debela, a ko se je prekomerne teže nabralo za več kot 160 kilogramov in je indeks telesne mase presegel številko 70, ko ni več mogla niti po stopnicah niti sama obuti nogavic, je vedela, da ne bo šlo naprej.
Čeprav naj bi imel kakšno izmed motenj avtističnega spektra že eden od stotih zdaj rojenih otrok in neugotovljeno število odraslih, o motnji širša javnost ve vemo zelo malo. Avtizem ni duševna motnja, lahko pa je avtizmu taka motnja pridružena. Čeprav je spekter avtističnih motenj res izjemno raznolik, pomembna pa je tudi stopnja prizadetosti, je nekaj značilnosti, ki so lastne mnogim osebam z avtizmom: nevzpostavljanje očesnega kontakta in težave v komunikaciji z drugimi osebami, bodisi, da stika ne zna navezati ali da je preveč vsiljiv, sta med prepoznavnejšimi znaki. Radi imajo predvidljive situacije in rutino, presenečenja lahko izzovejo tudi zelo burne in nepredvidene reakcije, praviloma imajo malo prijateljev ali le enega, ne marajo hrupnih okolij in gneče, velikokrat jih zanimajo predvsem tehnične stvari, nekateri jim posvetijo ves svoj čas.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Periferna arterijska bolezen, ki ji pravijo tudi bolezen gledanja izložb, saj bolniki zaradi bolečin v nogah s težavo brez počitka prehodijo več kot 200 metrov, je pogosto spregledana bolezen, čeprav je so-kriva za približno 3000 smrti in okoli 200 amputacij okončin letno. Zato bo prav nanjo opozoril današnji prvi »Dan žil«, na katerem bo na 18 informativnih stojnicah v večjih slovenskih krajih, z meritvami in nasveti strokovnjakov mogoče izvedeti več o tej bolezni. Na znake, zelo preprosto diagnostiko, pa tudi možnosti preprečevanja in zdravljenja pa bomo opozorili tudi v tokratni Ambulanti 202.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Ob tednu boja proti raku društva bolnikov opozarjajo tudi na to, da se razmere za že obolele zadnja leta slabšajo.
Luskavica ali psoriaza, kronična vnetna bolezen z značilnimi kožnimi žarišči. V Sloveniji zanjo oboleva okoli 35.000 ljudi. Zaenkrat zagotovo vemo le, da je dedna bolezen in ni nalezljiva. Pravega vzroka za njen nastanek pa še ne poznamo, po najnovejših raziskavah naj bi bila posledica motnje imunskega sistema. Kako luskavica vpliva na kakovost življenja obolelih, kako se naučiti živeti z njo, zakaj je dobro, da se psoriatiki med seboj družijo in o bolezni pogovarjajo, je pojasnila Marija Ažman, predsednica obalne podružnice Društva psoriatikov Slovenije.
Epilepsija ostaja ena najbolj stigmatiziranih bolezni moderne družbe. Že z udomačenima imenoma kot sta božjast in padavica, Slovenci nismo imeli sreče, saj pri epilepsiji največkrat ne bog ne padanje nimata kaj dosti opraviti. Kakšne so vsakdanje preizkušnje epileptikov in kako jim zdravniki dandanes lajšajo življenje s to boleznijo?
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Med več kot 250.000 različnimi vrstami plesni le nekatere lahko ogrožajo človekovo zdravje, a tiste, ki to počno, povzročajo raznolike akutne, pa tudi trdovratne kronične bolezni. O težavah, ki jih povzročajo in nekaterih ukrepih, kako zmanjšati njihov vpliv bo v ambulanti 202 svetovala pulmologinja in alergologinja prof.dr. Ema Mušič.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Čeprav se včasih zgodi na videz manjša nezgoda, padec ali poškodba pri športu, ima lahko poškodba glave tudi zelo resne posledice. Kakšni so znaki resnejših poškodb, koliko časa po poškodbi moramo biti pozorni nanje, kako nevaren je pretres možganov in katerih znakov ne smemo spregledati pri poškodbah glave pri otrocih? Pojasnjuje Simon Herman s Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC v Ljubljani.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Neveljaven email naslov