Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Lahko je usodna že najmanjša doza

25.02.2016

Vsako leto se tudi na slovenskem trgu psihoaktivnih drog pojavlja na desetine novih, še neraziskanih psihoaktivnih snovi. In ker še nekaj časa po pojavu uradno niso prepovedane in ker so zlahka dosegljive tudi po spletu, dajejo uporabnikom lažen občutek, da so dovoljene in da torej najbrž niso zelo nevarne. Zato smo na nevarnosti uživanja teh snovi in možnosti brezplačnega anonimnega testiranja tovrstnih drog govorili s predstavnico DrogArta Simono Šabić.

Možnost brezplačnega anonimnega testiranja v Kopru, Novi Gorici, Kranju, Ljubljani, Mariboru in na Ptuju

Nikoli ne vemo, kaj je v teh tabletkah, pivnikih, praških, tekočinah. Večinoma so narejeni iz snovi, proizvedenih v popolnoma nenadzorovanih tovarnah na Kitajskem. Nato so predelani še v neštetih manjših obratih, zato je povsem negotovo, katere snovi vsebujejo in v kolikšni količini, kako te novoodkrite snovi učinkujejo na telo, kolikšna doza je potrebna in v kolikšnem času bo začela delovati, katere alergijske reakcije lahko povzroči in kolikšen odmerek bi lahko povzročil smrt. Zato je vsako uživanje psihoaktivnih snovi vsakič znova tvegano, tudi za že izkušene uporabnike,” opozarja nacionalna koordinatorka sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi v Sloveniji Andreja Drev.

Legalnost daje napačen občutek neškodljivosti

Vsako leto se namreč tudi na slovenskem trgu psihoaktivnih drog pojavlja na desetine novih, še neraziskanih psihoaktivnih snovi. Še pred tremi ali štirimi leti jih je bilo odkritih največ 15 na leto, v zadnjih letih pa jih zaznajo tudi 50 ali več.

In ker še nekaj časa po pojavu uradno niso prepovedane in ker so zlahka dosegljive tudi na spletu, dajejo uporabnikom lažen občutek, da so dovoljene in da torej najbrž niso zelo nevarne.

Tveganje pa vselej ostaja: »Po podatkih našega forenzičnega laboratorija namreč snovi, kupljene na spletu, v resnici v vsaj 20 odstotkih sploh niso vsebovale snovi, ki so jih prodajalci oglaševali. Prav tako je pomembno vedeti, da je v že poznanih in na videz enakih izdelkih lahko koncentracija droge zelo različna. Tako imamo največ hudih zastrupitev s snovjo 3-MMC, ki je na trgu že dlje časa, a je vsebnost v posameznem odmerku zelo različna.«

Tveganje s prav vsakim odmerkom, tudi za smrt

S prihodom novih snovi pa se veča tudi paleta stranskih učinkov, ki lahko pripeljejo do resnih posledic, a ki jih tako uporabniki kot očividci včasih ne znajo prepoznati kot posledico drog, zato tudi ne ukrepajo: »Težava je, da nimajo enotnega učinka. V neki skupini drog lahko pride recimo do pregrevanja telesa in to do tolikšne mere, da to privede do odpovedi notranjih organov, pri drugi do upočasnitve dihanja do stopnje, ko oseba pade v nezavest in se ne prebudi več. Nekatere vplivajo na psiho, tako da se človek ne zaveda več samega sebe, lahko postane neobvladljivo agresiven, lahko popolnoma izgubi spomin za nekaj ur ali dni. Vse pogosteje nas nevladne organizacije obveščajo o epileptičnih napadih, ki pa jih žal očividci ne jemljejo resno in takemu človeku ne ponudijo pomoči, to pa je zelo narobe,« pojasnjuje Andreja Drev.

Varne uporabe ni, je le manj tvegana

Kljub temu pa samo s prepovedjo ni mogoče doseči, da psihoaktivnih snovi in drugih tradicionalnih drog ljudje ne bi uporabljali. Predvsem novejše, sintetične, so izjemno lahko dosegljive, številne tudi legalno, zato si pri združenju DrogArt http://www.drogart.org/ prizadevajo res dobro poučiti morebitne uživalce o nevarnostih in vsaj manj tveganem jemanju psihoaktivnih snovi. Z njimi so tudi na terenu, da lahko pomagajo, če gre kaj narobe. »Varna uporaba drog ne obstaja, je zgolj manj tvegana. Droge so in bodo, nesmiselno si je zatiskati oči, veliko koristneje je informirati. Zato si prizadevamo ozaveščati vsaj o tem, kako tvegati čim manj. Tvegan je tako nakup, saj nikoli ne vemo, kaj smo kupili, kot tudi uživanje. Pred kratkim se je na primer pojavil zelo močan ekstazi in tudi uporabniki, vajeni te snovi, so imeli težave, ker so vzeli prevelike doze. Zato vedno svetujemo res dobro informiranje o ponudniku, spletnem ali fizičnem, pri katerem kupujemo. Ne kupujmo snovi, ki jih ne poznamo, in ne kar pri naključni osebi na zabavi,« svetuje predstavnica DrogArta Simona Šabič.

Učinki so lahko povsem nepričakovani

“Že vnaprej se je nujno treba informirati tako o pričakovanih učinkih kot o tem, kakšni so morebitni stranski učinki ali učinki predoziranja. Uporabniki naj vedno zaužijejo res majhen odmerek in počakajo, da vidijo, kako učinkuje, odsvetujemo mešanje snovi ali hkratno uživanje z alkoholom, poskrbeti je treba za dobro hidriranje telesa z vsaj pol litra vode vsako uro, sploh na plesni prireditvi. Droge so zelo nepredvidljive. Ko začnejo učinkovati, se lahko zgodi, da uporabnik doživi napad panike, ker je učinek premočan ali ker je povsem drugačen, kot je pričakoval. Zato je bistveno, da uporabnik ob uživanju nikoli ni sam in da ima ob sebi nekoga, ki bo lahko poskrbel zanj, če gredo stvari po zlu.”

Brezplačno in anonimno testiranje po Sloveniji, v Ljubljani tudi hitri test

In kako lahko popolni laik ali le občasni uživalec prepozna nevarno drogo ali zmanjša posledice uporabe? Z res previdnim in postopnim uživanjem, ki pa je seveda prav tako tvegano. Poleg tega lahko snov, ki jo namerava zaužiti, prinese na eno od šestih točk v Sloveniji, kjer bodo popolnoma brezplačno in anonimno testirali njeno sestavo in varnost: pri DrogArtu v Ljubljani, v okviru organizacije Svit v Kopru, v Novi Gorici v okviru Šenta, v Labirintu Kranj, v Mariboru vzorce prevzemata Infopeka in Zdrava pot, na Ptuju pa organizacija Ars Vita. Posebne hitre teste, ki dajo zelo nepopolne rezultate, a so ti na voljo takoj, pa lahko opravijo le pri DrogArtu v Ljubljani.

Več na njihovi spletni strani, na kateri so zapisane tudi informacije o številnih tveganjih in previdnostnih ukrepih, nujnih pri uživanju teh nevarnih snovi. Pod zavihkom »Droge« pa najdete tudi seznam točk za testiranje.

Pri nas imamo že vrsto let tudi sistem zgodnjega obveščanja, ki takoj opozori uporabnike in organizacije na novo neznano ali nevarno snov na slovenskem trgu.

 


Ambulanta 202

428 epizod


Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.

Lahko je usodna že najmanjša doza

25.02.2016

Vsako leto se tudi na slovenskem trgu psihoaktivnih drog pojavlja na desetine novih, še neraziskanih psihoaktivnih snovi. In ker še nekaj časa po pojavu uradno niso prepovedane in ker so zlahka dosegljive tudi po spletu, dajejo uporabnikom lažen občutek, da so dovoljene in da torej najbrž niso zelo nevarne. Zato smo na nevarnosti uživanja teh snovi in možnosti brezplačnega anonimnega testiranja tovrstnih drog govorili s predstavnico DrogArta Simono Šabić.

Možnost brezplačnega anonimnega testiranja v Kopru, Novi Gorici, Kranju, Ljubljani, Mariboru in na Ptuju

Nikoli ne vemo, kaj je v teh tabletkah, pivnikih, praških, tekočinah. Večinoma so narejeni iz snovi, proizvedenih v popolnoma nenadzorovanih tovarnah na Kitajskem. Nato so predelani še v neštetih manjših obratih, zato je povsem negotovo, katere snovi vsebujejo in v kolikšni količini, kako te novoodkrite snovi učinkujejo na telo, kolikšna doza je potrebna in v kolikšnem času bo začela delovati, katere alergijske reakcije lahko povzroči in kolikšen odmerek bi lahko povzročil smrt. Zato je vsako uživanje psihoaktivnih snovi vsakič znova tvegano, tudi za že izkušene uporabnike,” opozarja nacionalna koordinatorka sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi v Sloveniji Andreja Drev.

Legalnost daje napačen občutek neškodljivosti

Vsako leto se namreč tudi na slovenskem trgu psihoaktivnih drog pojavlja na desetine novih, še neraziskanih psihoaktivnih snovi. Še pred tremi ali štirimi leti jih je bilo odkritih največ 15 na leto, v zadnjih letih pa jih zaznajo tudi 50 ali več.

In ker še nekaj časa po pojavu uradno niso prepovedane in ker so zlahka dosegljive tudi na spletu, dajejo uporabnikom lažen občutek, da so dovoljene in da torej najbrž niso zelo nevarne.

Tveganje pa vselej ostaja: »Po podatkih našega forenzičnega laboratorija namreč snovi, kupljene na spletu, v resnici v vsaj 20 odstotkih sploh niso vsebovale snovi, ki so jih prodajalci oglaševali. Prav tako je pomembno vedeti, da je v že poznanih in na videz enakih izdelkih lahko koncentracija droge zelo različna. Tako imamo največ hudih zastrupitev s snovjo 3-MMC, ki je na trgu že dlje časa, a je vsebnost v posameznem odmerku zelo različna.«

Tveganje s prav vsakim odmerkom, tudi za smrt

S prihodom novih snovi pa se veča tudi paleta stranskih učinkov, ki lahko pripeljejo do resnih posledic, a ki jih tako uporabniki kot očividci včasih ne znajo prepoznati kot posledico drog, zato tudi ne ukrepajo: »Težava je, da nimajo enotnega učinka. V neki skupini drog lahko pride recimo do pregrevanja telesa in to do tolikšne mere, da to privede do odpovedi notranjih organov, pri drugi do upočasnitve dihanja do stopnje, ko oseba pade v nezavest in se ne prebudi več. Nekatere vplivajo na psiho, tako da se človek ne zaveda več samega sebe, lahko postane neobvladljivo agresiven, lahko popolnoma izgubi spomin za nekaj ur ali dni. Vse pogosteje nas nevladne organizacije obveščajo o epileptičnih napadih, ki pa jih žal očividci ne jemljejo resno in takemu človeku ne ponudijo pomoči, to pa je zelo narobe,« pojasnjuje Andreja Drev.

Varne uporabe ni, je le manj tvegana

Kljub temu pa samo s prepovedjo ni mogoče doseči, da psihoaktivnih snovi in drugih tradicionalnih drog ljudje ne bi uporabljali. Predvsem novejše, sintetične, so izjemno lahko dosegljive, številne tudi legalno, zato si pri združenju DrogArt http://www.drogart.org/ prizadevajo res dobro poučiti morebitne uživalce o nevarnostih in vsaj manj tveganem jemanju psihoaktivnih snovi. Z njimi so tudi na terenu, da lahko pomagajo, če gre kaj narobe. »Varna uporaba drog ne obstaja, je zgolj manj tvegana. Droge so in bodo, nesmiselno si je zatiskati oči, veliko koristneje je informirati. Zato si prizadevamo ozaveščati vsaj o tem, kako tvegati čim manj. Tvegan je tako nakup, saj nikoli ne vemo, kaj smo kupili, kot tudi uživanje. Pred kratkim se je na primer pojavil zelo močan ekstazi in tudi uporabniki, vajeni te snovi, so imeli težave, ker so vzeli prevelike doze. Zato vedno svetujemo res dobro informiranje o ponudniku, spletnem ali fizičnem, pri katerem kupujemo. Ne kupujmo snovi, ki jih ne poznamo, in ne kar pri naključni osebi na zabavi,« svetuje predstavnica DrogArta Simona Šabič.

Učinki so lahko povsem nepričakovani

“Že vnaprej se je nujno treba informirati tako o pričakovanih učinkih kot o tem, kakšni so morebitni stranski učinki ali učinki predoziranja. Uporabniki naj vedno zaužijejo res majhen odmerek in počakajo, da vidijo, kako učinkuje, odsvetujemo mešanje snovi ali hkratno uživanje z alkoholom, poskrbeti je treba za dobro hidriranje telesa z vsaj pol litra vode vsako uro, sploh na plesni prireditvi. Droge so zelo nepredvidljive. Ko začnejo učinkovati, se lahko zgodi, da uporabnik doživi napad panike, ker je učinek premočan ali ker je povsem drugačen, kot je pričakoval. Zato je bistveno, da uporabnik ob uživanju nikoli ni sam in da ima ob sebi nekoga, ki bo lahko poskrbel zanj, če gredo stvari po zlu.”

Brezplačno in anonimno testiranje po Sloveniji, v Ljubljani tudi hitri test

In kako lahko popolni laik ali le občasni uživalec prepozna nevarno drogo ali zmanjša posledice uporabe? Z res previdnim in postopnim uživanjem, ki pa je seveda prav tako tvegano. Poleg tega lahko snov, ki jo namerava zaužiti, prinese na eno od šestih točk v Sloveniji, kjer bodo popolnoma brezplačno in anonimno testirali njeno sestavo in varnost: pri DrogArtu v Ljubljani, v okviru organizacije Svit v Kopru, v Novi Gorici v okviru Šenta, v Labirintu Kranj, v Mariboru vzorce prevzemata Infopeka in Zdrava pot, na Ptuju pa organizacija Ars Vita. Posebne hitre teste, ki dajo zelo nepopolne rezultate, a so ti na voljo takoj, pa lahko opravijo le pri DrogArtu v Ljubljani.

Več na njihovi spletni strani, na kateri so zapisane tudi informacije o številnih tveganjih in previdnostnih ukrepih, nujnih pri uživanju teh nevarnih snovi. Pod zavihkom »Droge« pa najdete tudi seznam točk za testiranje.

Pri nas imamo že vrsto let tudi sistem zgodnjega obveščanja, ki takoj opozori uporabnike in organizacije na novo neznano ali nevarno snov na slovenskem trgu.

 


19.02.2015

Gnojni meningitis

Gnojni meningitis ni tista vrsta meningitisa, kot jo poznamo v običajnem pomenu bolezni in ki jo prenašajo klopi, njegovi povzročitelji pa so virusi. Ne, gnojni meningitis je vrsta bakterijske okužbe, ki ima lahko že v nekaj urah katastrofalne posledice za bolnika, če je ne zdravimo ustrezno in pravočasno. Še posebej ranljivi so otroci in starejši.


11.02.2015

Sezonske razpoloženjske motnje

Zadnje dni nas je razvajalo sonce in njegove žarke so pozdravili vsi, ki jih v zimskih dneh mučijo utrujenost, razdražljivost in nenehna potreba po ogljikovih hidratih. Sezonska razpoloženjska motnja oziroma sezonska ali zimska depresija nastopi s krajšanjem dneva. Slabo počutje se stopnjuje, vrhunec doseže januarja in februarja ter izzveni s prihodom pomladi. V določenih primerih depresijo omilijo že redni sprehodi, svež zrak in zdrava prehrana, pri hujših primerih pa je potrebna strokovna pomoč. O sezonski razpoloženjski motnji smo se pogovarjali z doktorico Andrejo Pšeničny, psihologinjo in psihoterapevtko.


05.02.2015

Gripa

Letos je več hospitalizacij obolelih za gripo in druga virozna obolenja kot minula leta. Gost oddaje je bil Marko Pokorn z Infekcijske klinike.


29.01.2015

Samopoškodovanje

Samopoškodbeno vedenje je namerno poškodovanje lastnega telesa, ki povzroča bolečino, krvavitve, brazgotine ali podplutbe. Najpogostejše je rezanje.


22.01.2015

Sadje in zelenjava

Sadje in zelenjava sta odlična vira prehranskih vlaknin, vitaminov, mineralov in drugih bioaktivnih snovi, pa vendar ju Slovenci zaužijemo bistveno premalo. Po zadnji raziskavi Inštituta za nutricionistiko naj bi le polovica anketirancev zaužila sadje in zelenjavo vsaj enkrat dnevno, kar je bistveno premalo za ohranjanje našega zdravja. O tem, kako malo vemo o sadju in zelenjavi, bo govoril vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nutricionistiko dr. Igor Pravst.


15.01.2015

Klimakterij

V nenehnem družbenem stremljenju k mladosti in mladostnosti, ženske klimakterij pogosto razumejo predvsem kot neželen znak staranja. A klimakterij lahko prinaša tudi resnejše zdravstvene težave. Kako lahko na njegov potek bistveno vplivamo tudi z drugačnim življenjskim slogom, kdaj težave zahtevajo zdravljenje, ali so bioidentični hormoni primerna pomoč, pa tudi, zakaj do menopavze prihaja že pred 40. letom, smo govorili z dr. Bojano Pinter z Ginekološke klinike v Ljubljani.


08.01.2015

Varstvo bolnikov

Bolnišnična oskrba bolnikov in njihova varnost se v Evropski uniji precej[GV1] razlikujeta od države do države, prav tako pa se razlikuje tudi odnos do bolnišničnih okužb. A dejstvo je, da zaradi njih v Evropi vsako leto umre 37.000 ljudi, ob tem pa bolnišnične okužbe zakrivijo 16 milijonov dodatnih bolnišničnih dni, ki stanejo več kot 5 milijard evrov na leto. Najpogostejše tovrstne okužbe so respiratorne, na primer bolnišnična pljučnica, okužbe sečil in kirurške okužbe. Čeprav danes o njih v teoriji vemo tako rekoč vse, pa v praksi še vedno škriplje pri njihovem preprečevanju. Z iskanjem rešitev se ukvarjajo strokovnjaki iz številnih evropskih držav. Nekaj raziskav in predlogov so predstavili tudi v Rimu, kjer je na začetku decembra potekala konferenca o varnosti bolnikov in kakovosti oskrbe, ki jo je pripravila Evropska komisija.


11.12.2014

Sladkor na zatožni klopi

Z vnovično odpovedjo uvedbe davka na sladkane pijače ne bi smela znova na stranski tir tudi opozorila zdravnikov in prehranskih strokovnjakov, da je sladkorja v prehrani odločno preveč in da ima njegovo prekomerno uživanje, predvsem pri otrocih in mladostnikih, zelo raznolike posledice. Predvsem fruktoza se namreč v telesu presnavlja podobno kot alkohol in vodi ne le v epidemijo debelosti, pač pa tudi v številne bolezni, za katerimi obolevajo tudi tisti z normalno telesno težo. Sladkor je dodan številnim prehrambenim izdelkom, v velikih količinah tudi tistim, ki so pogosta hrana otrok ali celo veljajo za zdrave. Je res upravičeno na zatožni klopi predvsem sladkor v pijačah?


04.12.2014

Otroške bolezni

Morda jim res rečemo otroške, a bolezni kot so ošpice, norice, rdečke, oslovski kašelj ali davica, so lahko resna grožnja tudi zdravju odraslih oseb. Koliko odrasle pred njimi še ščitijo cepljenja iz otroštva; bi bilo ob vnovičnih pojavih teh bolezni katera med njimi smiselno obnoviti? Kako lahko preverimo, ali smo v otroštvu preboleli kakšno od bolezni in za katerimi, že prebolenimi, zagotovo ne moremo ponovno zboleti? Dr. Marta Grgič Vitek bo odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.


04.12.2014

Otroške bolezni

Morda jim res rečemo otroške, a bolezni kot so ošpice, norice, rdečke, oslovski kašelj ali davica, so lahko resna grožnja tudi zdravju odraslih oseb. Koliko odrasle pred njimi še ščitijo cepljenja iz otroštva; bi bilo ob vnovičnih pojavih teh bolezni katera med njimi smiselno obnoviti? Kako lahko preverimo, ali smo v otroštvu preboleli kakšno od bolezni in za katerimi, že prebolenimi, zagotovo ne moremo ponovno zboleti? Dr. Marta Grgič Vitek bo odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.


27.11.2014

Ambulanta - voh

Skoraj vsi smo že na lastni koži občutili anozmijo oziroma izgubo voha, ko nas je napadel prehlad. Vendar smo po nekaj dneh ali tednih spet lahko uživali v vonju najljubše večerje, izbrali parfumu ali pa ob vonju sveže pečenih piškotov pomislili na otroštvo. Vohalni sistem je pomemben del zaznavanja sveta okoli nas. Vonjave nas povežejo z okolico, nas opozorijo na nevarnosti, v nas vzbudijo prijetne spomine, pomena voha pa se pogosto ne zavedamo, dokler ga ne izgubimo. O vohu in njegovi izgubi bo spregovorila tokratna Ambulanta 202.


20.11.2014

Poporodna depresija

Duševne stiske v zgodnjem materinstvu so veliko bolj pogoste, kot se o njih sliši. Vsaj ena ali dve od desetih žensk postaneta po porodu depresivni in/ali tesnobni. Najpogosteje se ti duševni težavi pojavita od štiri do šest tednov po porodu, večinoma trajata od tri do šest mesecev. Ženske si zaslužijo najboljšo pomoč, ki jo lahko dobijo. A najprej morajo težave prepoznati. Dr. Zalka Drglin, Nacionalni inštitut za javno zdravje.


13.11.2014

Zasvojenost s spletom

Družba se čedalje bolj zaveda, da se je ob odvisnosti od mamil, alkohola in odnosov v prejšnjih nekaj letih tudi pri nas zelo razširila zasvojenost z elektronskimi mediji in spletom. Najbolj so ji podvrženi mladi od 15-ega do 30-ega leta – mladoletni igrajo spletne igrice za več igralcev, moški hazardirajo in gledajo pornografijo, ženske pa so strastne nakupovalke v spletnih trgovinah in redne uporabnice družabnih omrežij. Kako prepoznati bolezenska znamenja, kdaj ukrepati in predvsem – kako sami pri sebi ugotoviti, ali gre za navado ali zasvojenost pa v tokratni Ambulanti 202.


06.11.2014

Parodontalne bolezni

Če bi nekomu, ki ima parodontalno bolezen, izmerili površino krvavečih dlesni, bi ta merila vsaj 42 kvadratnih centimetrov. Če bi tako odprto rano imeli kjerkoli drugje na telesu, bi nam ne padlo na pamet, da jo zanemarimo, pri parodontalnih boleznih pa jo zelo pogosto, čeprav lahko povzroča ne le težave v ustih, pač pa tudi resna obolenja drugod po telesu, opozarja stomatolog prof. dr. Milan Petelin.


30.10.2014

Paliativna medicina

V ambulanti 202 smo tokrat govorili o paliativni medicini, ki neozdravljivo bolnim omogoča preživljanje zadnjih mesecev življenja na domu.


23.10.2014

Luskavica in mladi

Luskavica oziroma psoriaza je večplastna kronična avtoimuna sistemska vnetna bolezen, ki sicer ni nalezljiva, a zardi sprememb na koži bolnike pogosto spremlja stigma. Po vsem svetu je okoli 125 milijonov obolelih, v Sloveniji pa med 30 in 40 tisoč, najpogosteje pa se pojavi med 15. in 35. letom starosti. Kako se mladi bolniki soočajo s to boleznijo in kako vpliva na njihovo življenje, je razkrila tokratna Ambulanta.


16.10.2014

Prva pomoč pri zastoju srca

Pri zastoju srca lahko pomagate tudi vi. prisluhnite tokratni Ambulanti 202!


09.10.2014

Življenje z duševnim bolnikom

Duševna bolezen ne spremeni življenja le obolelemu, pač pa tudi bližnjim. Kakšno pomoč potrebujejo svojci, kako se soočajo z boleznijo in stigmo, ki jo ta še zmeraj nosi, kako so jim pri tem lahko v pomoč podporne skupine? Gost Ambulante 202 bo dolgoletni vodja skupine za samopomoč svojcev pri Slovenskem združenju za duševno zdravje – Šentu – Edo Belak.


02.10.2014

Novorojenčki niso le vreča refleksov

V javnosti pogostokrat vlada napačno prepričanje, da je novorojenček le »vreča refleksov«, kar – kot poudarjajo strokovnjaki neonatalne nevrologije – nikakor ne drži. Novorojenček že takoj po rojstvu komunicira z okolico in se odziva na dražljaje, kar kaže na zapleteno delovanje njegovega živčnega sistema.


25.09.2014

Ambulanta - Vadba

September ni le začetek novega šolskega leta, ampak za marsikoga tudi začetek vadbe. Na tržišču je pestra paleta najrazličnejših skupinskih vadb, med katerimi se je kar težko odločiti in izbrati pravo ter sebi primerno in koristno vadbo za dobro počutje in zdravje.


Stran 12 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov