Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sopranistka Mojca Erdmann: ''Prav je, da me ljubiš zaradi moje osebnosti, ne pa zato, ker sem lepa, kot je lepo sonce.''

13.04.2023

Poslušajte ekskluzivni pogovor s sopranistko Mojco Erdmann v oddaji Komorni studio v počastitev 60-letnice programa Ars.

V dvorani Union v Mariboru je v sredo, 25. januarja 2023 v dvorani Union v Mariboru tretji koncert komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. Tokrat je pri nas drugič gostovala ugledna nemška sopranistka Mojca Erdmann, po mami slovenskega rodu, ki se ji je na komornem koncertu pridružil britanski pianist Malcolm Martineau v sporedu nemških romantičnih samospevov vélikih nemških glasbenih ustvarjalcev: Roberta in Clare Schumann ter Johannesa Brahmsa na besedila priznanih in tudi manj znanih nemških pesnikov romantike o ljubezni, sanjarjenju, hrepenenju in upanju, ljubezenski strasti, občudovanju cvetja in radosti v naravi, neizpolnjenem hrepenenju, človeški osamljenosti, notranjih bojih in minevanja življenja.

Iz pogovora Tjaše Krajnc s sopranistko Mojco Erdmann:

Koncertni večer vokalnih miniatur ste pripravili z deli sopotnikov Roberta in Clare Schumanna ter njunega mlajšega sodobnika Johannesa Brahmsa iz različnih pesemskih ciklov. Kaj je bilo vaše programsko vodilo pri izbiri teh samospevov?

''Samospeve op. 107 Roberta Schumanna sem pela že večkrat v priredbi za godalni kvartet in sopran, ki jo je pripravil nemški skladatelj Aribert Reimann. Ta priredba je prinesla drugačne barve, zelo bister zvok godal, ne izvaja se tako pogosto, a mi je zelo všeč. Schumannovo glasbo imam nasploh zelo rada… Odkrila sem tudi Schumannov cikel samospevov na verze pesnice Elisabeth Kúlmann, ki je umrla pri komaj 17-ih letih, v kratkem življenju pa je napisala okrog 800 pesmi. Njene pesmi so čudovite in tako čiste, v njih pa pripoveduje o svojem življenju. Zelo zanimivo je, da sem te samospeve izvedla s pianistom Málcolmom Martineaujem, ki je zelo izkušen in je igral že z vrsto izjemnih pevcev. Kljub temu je tokrat prvič igral Schumannove samospeve na pesmi Elisabeth Kulmann. Ko sem dobila note in prebrala tudi pesmi, sem bila popolnoma prevzeta nad lepoto in občutenostjo teh samospevov.
V koncertni spored sem dodala tri samospeve Clare Schumann, ki je bila genialna, a njenih skladb ne slišimo pogosto. Izbrala sem še samospeve Johannesa Brahmsa, ki sem jih pri sebi pustila zoreti, saj je glasba zelo globoka in večplastna, zelo občutena in globoka pa so tudi besedila, ki jih je izbral za samospeve. Tako sem se odločila za tri glasbenike, ki so bili med seboj povezani, zdelo se mi je prav, da izvajam samospeve Clare, Roberta in Johannesa na istem koncertu, tudi glede zvočnih barv v glasbi, pa tudi glede zaporedja samospevov v hitrem in tistih v počasnem tempu, pa samospevov s tišjo, intimnejšo dinamiko,.. Tako sem se odločila za ustvarjanje zgodbe s čustveno napetostjo, do zadnjega Brahmsovega samospeva: Kako sem plul skozi noč, ki ga običajno poje moški, a mi je bil tako zelo všeč, da sem ga izbrala za konec sporeda. Tudi ženska ga lahko poje, saj tudi ona razmišlja, kako je živela, kako želi umreti in morda končati življenje…na koncu se ne ve, ali skoči ali ne… ja, to je sicer težek konec recitala samospevov, a je zelo ganljiv in zame je po vseh zgodbah v teh samospevih tudi zelo smiseln. K obdobju romantike spadajo tudi dramatični notranji boji, pa tudi sicer se ljudje v življenju bojujejo s svojimi nasprotji in težavami…Za dodatek pa sem izbrala zelo ljubek in občuten ljubezenski samospev Clare Schumann z naslovom Ljubiš lepoto?, ki govori o tem, da ne ljubimo človekovega izgleda, ampak je prav ljubiti človeka takšnega, kot je. Prav je, da me ljubiš zaradi moje osebnosti, ne pa zato, ker sem lepa, kot je lepo sonce.''

Sopranistka Mojca Erdmann je pogosto redna gostja na odru Berlinske državne opere, Salzburškega poletnega festivala in festivala v nemškem Baden-Badnu, nastopila je z Berlinskimi filharmoniki, s Simfoničnim orkestrom Bavarskega radia, Kraljevim orkestrom Concertgebouw iz Amsterdama in z Dunajskimi simfoniki. Njeni koncertni in operni posnetki izhajajo pri ugledni založbi Deutsche Grammophon, med njimi so vloge v operah Cosi fan tutte, Zaide, Idomeneo, Figarova svatba, Čarobna piščal in Don Giovanni W. A. Mozarta, iz 20. stoletja Saloma Richarda Straussa (iz leta 1905), in Lulu Albana Berga (iz leta 1935) ter vrsta sodobnih del, ki jih je prva izvedla, kot so: svetovna premiera dela Moj način življenja japonskega skladatelja Toruja Takemicuja, glavna vloga v monodrami Proserpina sodobnega nemškega skladatelja Wolfganga Rihma, in glavna vloga v Rihmovi operi Dioniz, ki so jo leta 2010 premierno izvedli na Salzburškem poletnem festivalu.

Mojca Erdmann je nastopila pod taktirkami vodilnih dirigentov, kot so sir Simon Rattle, Zubin Mehta in Daniel Barenboim. Leta 2012 je pela tudi s filharmoničnim orkestrom iz Strassbourga, ki ga je takrat vodil mednarodno uveljavljeni slovenski dirigent Marko Letonja, sodelovala pa je tudi v vokalno-instrumentalnem delu Insideout sodobnega slovenskega skladatelja Vita Žuraja, ki ga je premierno izvedla s člani ansambla Scharoun iz Berlina pod vodstvom Matthiasa Pintscherja na salzburškem poletnem festivalu leta 2013.

Vir fotografije: Janez Klenovšek, Narodni dom Maribor: www.nd-mb.si


Ars 60

61 epizod

Ars 60

61 epizod


Program Ars je vstopil v svoje 60. leto. Ob jubileju ponujamo jagodni izbor iz neizmerno bogatega arhiva, nove oddaje in koncerte, pogovore z nekdanjimi sodelavci in soustvarjalci, ki na novo osmišljajo pomen kulturno-umetniškega programa, in se vprašujemo o njegovi vlogi v hitro spreminjajočem se času in svetu. Ars – še na mnoga leta!

Sopranistka Mojca Erdmann: ''Prav je, da me ljubiš zaradi moje osebnosti, ne pa zato, ker sem lepa, kot je lepo sonce.''

13.04.2023

Poslušajte ekskluzivni pogovor s sopranistko Mojco Erdmann v oddaji Komorni studio v počastitev 60-letnice programa Ars.

V dvorani Union v Mariboru je v sredo, 25. januarja 2023 v dvorani Union v Mariboru tretji koncert komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. Tokrat je pri nas drugič gostovala ugledna nemška sopranistka Mojca Erdmann, po mami slovenskega rodu, ki se ji je na komornem koncertu pridružil britanski pianist Malcolm Martineau v sporedu nemških romantičnih samospevov vélikih nemških glasbenih ustvarjalcev: Roberta in Clare Schumann ter Johannesa Brahmsa na besedila priznanih in tudi manj znanih nemških pesnikov romantike o ljubezni, sanjarjenju, hrepenenju in upanju, ljubezenski strasti, občudovanju cvetja in radosti v naravi, neizpolnjenem hrepenenju, človeški osamljenosti, notranjih bojih in minevanja življenja.

Iz pogovora Tjaše Krajnc s sopranistko Mojco Erdmann:

Koncertni večer vokalnih miniatur ste pripravili z deli sopotnikov Roberta in Clare Schumanna ter njunega mlajšega sodobnika Johannesa Brahmsa iz različnih pesemskih ciklov. Kaj je bilo vaše programsko vodilo pri izbiri teh samospevov?

''Samospeve op. 107 Roberta Schumanna sem pela že večkrat v priredbi za godalni kvartet in sopran, ki jo je pripravil nemški skladatelj Aribert Reimann. Ta priredba je prinesla drugačne barve, zelo bister zvok godal, ne izvaja se tako pogosto, a mi je zelo všeč. Schumannovo glasbo imam nasploh zelo rada… Odkrila sem tudi Schumannov cikel samospevov na verze pesnice Elisabeth Kúlmann, ki je umrla pri komaj 17-ih letih, v kratkem življenju pa je napisala okrog 800 pesmi. Njene pesmi so čudovite in tako čiste, v njih pa pripoveduje o svojem življenju. Zelo zanimivo je, da sem te samospeve izvedla s pianistom Málcolmom Martineaujem, ki je zelo izkušen in je igral že z vrsto izjemnih pevcev. Kljub temu je tokrat prvič igral Schumannove samospeve na pesmi Elisabeth Kulmann. Ko sem dobila note in prebrala tudi pesmi, sem bila popolnoma prevzeta nad lepoto in občutenostjo teh samospevov.
V koncertni spored sem dodala tri samospeve Clare Schumann, ki je bila genialna, a njenih skladb ne slišimo pogosto. Izbrala sem še samospeve Johannesa Brahmsa, ki sem jih pri sebi pustila zoreti, saj je glasba zelo globoka in večplastna, zelo občutena in globoka pa so tudi besedila, ki jih je izbral za samospeve. Tako sem se odločila za tri glasbenike, ki so bili med seboj povezani, zdelo se mi je prav, da izvajam samospeve Clare, Roberta in Johannesa na istem koncertu, tudi glede zvočnih barv v glasbi, pa tudi glede zaporedja samospevov v hitrem in tistih v počasnem tempu, pa samospevov s tišjo, intimnejšo dinamiko,.. Tako sem se odločila za ustvarjanje zgodbe s čustveno napetostjo, do zadnjega Brahmsovega samospeva: Kako sem plul skozi noč, ki ga običajno poje moški, a mi je bil tako zelo všeč, da sem ga izbrala za konec sporeda. Tudi ženska ga lahko poje, saj tudi ona razmišlja, kako je živela, kako želi umreti in morda končati življenje…na koncu se ne ve, ali skoči ali ne… ja, to je sicer težek konec recitala samospevov, a je zelo ganljiv in zame je po vseh zgodbah v teh samospevih tudi zelo smiseln. K obdobju romantike spadajo tudi dramatični notranji boji, pa tudi sicer se ljudje v življenju bojujejo s svojimi nasprotji in težavami…Za dodatek pa sem izbrala zelo ljubek in občuten ljubezenski samospev Clare Schumann z naslovom Ljubiš lepoto?, ki govori o tem, da ne ljubimo človekovega izgleda, ampak je prav ljubiti človeka takšnega, kot je. Prav je, da me ljubiš zaradi moje osebnosti, ne pa zato, ker sem lepa, kot je lepo sonce.''

Sopranistka Mojca Erdmann je pogosto redna gostja na odru Berlinske državne opere, Salzburškega poletnega festivala in festivala v nemškem Baden-Badnu, nastopila je z Berlinskimi filharmoniki, s Simfoničnim orkestrom Bavarskega radia, Kraljevim orkestrom Concertgebouw iz Amsterdama in z Dunajskimi simfoniki. Njeni koncertni in operni posnetki izhajajo pri ugledni založbi Deutsche Grammophon, med njimi so vloge v operah Cosi fan tutte, Zaide, Idomeneo, Figarova svatba, Čarobna piščal in Don Giovanni W. A. Mozarta, iz 20. stoletja Saloma Richarda Straussa (iz leta 1905), in Lulu Albana Berga (iz leta 1935) ter vrsta sodobnih del, ki jih je prva izvedla, kot so: svetovna premiera dela Moj način življenja japonskega skladatelja Toruja Takemicuja, glavna vloga v monodrami Proserpina sodobnega nemškega skladatelja Wolfganga Rihma, in glavna vloga v Rihmovi operi Dioniz, ki so jo leta 2010 premierno izvedli na Salzburškem poletnem festivalu.

Mojca Erdmann je nastopila pod taktirkami vodilnih dirigentov, kot so sir Simon Rattle, Zubin Mehta in Daniel Barenboim. Leta 2012 je pela tudi s filharmoničnim orkestrom iz Strassbourga, ki ga je takrat vodil mednarodno uveljavljeni slovenski dirigent Marko Letonja, sodelovala pa je tudi v vokalno-instrumentalnem delu Insideout sodobnega slovenskega skladatelja Vita Žuraja, ki ga je premierno izvedla s člani ansambla Scharoun iz Berlina pod vodstvom Matthiasa Pintscherja na salzburškem poletnem festivalu leta 2013.

Vir fotografije: Janez Klenovšek, Narodni dom Maribor: www.nd-mb.si


30.03.2023

Violinist Christian Tetzlaff: ''Z igranjem želim otroke nasmejati, odrasle pa pripraviti do solz.''

Poslušajte ekskluzivni pogovor z violinistom Christianom Tetzlaffom v oddaji Komorni studio v počastitev 60-letnice programa Ars.


22.03.2023

Marko Črnčec: na Programu Ars slišimo glasbo, ki ni komercialna in se učimo od tega bogastva

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.


28.03.2023

Gregor Podlogar: O poeziji - na Programu Ars in na Gala koncertu 14. septembra 2023

Program Ars je vstopil v svoje 60. leto. Ob jubileju ponujamo jagodni izbor iz neizmerno bogatega arhiva, nove oddaje in koncerte, pogovore z nekdanjimi sodelavci in soustvarjalci, ki na novo osmišljajo pomen kulturno-umetniškega programa, in se vprašujemo o njegovi vlogi v hitro spreminjajočem se času in svetu. Ars – še na mnoga leta!


24.03.2023

BARBARA DENNERLEIN - O koncertu 9. novembra 2023 v Ljubljani

Ob koncu Arsovega jubilejnega leta v Ljubljani pričakujemo slovito jazz - organistko Barbaro Dennerlein. Z lastnimi kompozicijami in improvizacijami se bo predstavila v Frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. V kratki izjavi nam je zaupala nekaj podrobnosti o ustvarjanju in poustvarjanju jazz glasbe na orglah in o programu, ki ga pripravlja za koncert v Ljubljani.


24.03.2023

O GALA KONCERTU ARS60, 14. septembra 2023, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani

Gregor Pirš, urednik uredništva za resno glasbo na Programu Ars: o idejni zasnovi programa Gala koncerta ob 60 - letnici delovanja Programa Ars, ki bo 14. septembra letos v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani


22.03.2023

Borut Veselko: Zelo rad poslušam radijske igre

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.


20.03.2023

O izzivih genetskega koda

Ob letošnji 60-letnici Programa Ars predstavljamo izbor posameznih oddaj iz preteklih let, na katere bi vas radi še enkrat opozorili. Sredi prejšnega desetletja smo v Laboratorijih Maxa Perutza v okviru univerzitetnega raziskovalnega središča Vienna Biocenter na Dunaju posneli pogovor o izvoru univerzalnega genetskega koda in izzivih sodobne molekularne biologije. Gost je bil biofizik iz Zagreba, ki tam vodi oddelek za računalniško biofiziko molekul dr. Bojan Žagrović, na Kemijskem inštitutu v Ljubljani pa smo na podobno temo pred mikrofon povabili raziskovalko z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo, izr.prof.dr. Mojco Benčina. Oddajo je pripravil Goran Tenze. FOTO: Shema prevajanja DNK (mRNK je izpuščena) VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Genetski_kod


13.03.2023

Zygmunt Bauman – med moralnostjo in koristnostjo

Poljsko-britanski sociolog in filozof Zygmunt Bauman (1925 – 2017) je pozornost namenjal različnim vprašanjem s področja humanistike, kot so modernost, holokavst ali potrošništvo. Kot je sam izpostavil, pa ga je zanimal predvsem odnos med moralnostjo in koristnostjo. Njegova kritična sociološka misel, ki jo je razvijal v več kot petdesetih delih, med katerimi izstopajo na primer Tekoča moderna, Postmoderna etika, Retrotopija ter Modernost in holokavst, je še vedno pronicljiva in aktualna. Ob 60. letnici Programa Ars se spominjamo enega od vrhuncev zadnjih let v oddaji Ars humana, v kateri redno predstavlja tako mislece kot tudi njihova dela. Pogovor z Zygmuntom Baumanom je nastal leta 2016 ob njegovem obisku Ljubljane, ko je predstavljal prevod knjige Postmoderna etika. Bauman je spregovoril o vlogi sociologije v sodobni družbi in se v svojem razmišljanju takrat ni izognil niti begunski krizi. Foto: Borut Krajnc (objavljeno z dovoljenjem avtorja), Zygmunt Bauman ob obisku Ljubljane leta 2011


28.02.2023

Sofoklej: Antigona

Skoraj 2500 let je že minilo, odkar je starogrški dramatik Sofoklej napisal tragedijo Antigona, njeno sporočilo pa je še vedno aktualno. Oddajo o njej smo uprizorili v dvorani Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Avtor oddaje: Nejc Rožman Ivančič, prevajalec: Kajetan Gantar, režiserka: Ana Krauthaker pomočnik režije: Andrej Jus, Kreon: Vladimir Vlaškalić, Antigona: Doroteja Nadrah, Ismena: Lara Wolf, Hajmon: Stane Tomazin, Tejrezias: Sandi Pavlin, Glasnik: Nejc Cijan Garliatti, Stražar: Žiga Udir, vodja zbora: Matija Vastl, zbor: Lara Beršnak, Ema Jugovic, Petra Kodba, Špela Lovrec in Anamarija Malovrh, glasbeni izvajalec: Goran Krmac, bralka: Barbara Zupan, urednik oddaje: Vlado Motnikar, zvokovna mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden, asistenta: Gašper Vodlan in Liam Samsa, luč: Marko Levičnik.


07.02.2023

Dušan Jelinčič: Program Ars poudarja žlahtni del človeka

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60-letnici Programa Ars.


07.02.2023

Aleksander Gadžijev: glasbeniki smo počaščeni, ko imamo možnost sodelovati z radiem in televizijo

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.


07.02.2023

Mladen Dolar: na Programu Ars si z relevantnimi sogovorniki vzamejo čas za refleksijo

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60-letnici Programa Ars.


07.02.2023

Klavdij Sluban: Program Ars poslušam v avtu, ker imate zelo dober zvok

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60-letnici Programa Ars.


07.02.2023

Zora Stančič: vsebine Programa Ars poslušam tudi za nazaj, na zahtevo

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60-letnici Programa Ars.


09.02.2023

Emilija Soklič je Arsu predala znameniti posnetek pred kulturnim molkom

Danes opoldne se je na podstrehi staro meščanske vile v Rožni dolini v Ljubljani za Radio Slovenija, 3. program – program Ars in naše poslušalce zgodil pomemben dogodek. Emilija Soklič, dolgoletna tehnična vodja Triglav filma in Badjurova nagrajenka, se je odločila, da je pri njenih častitljivih 104. letih čas, da se poslovi od zvočnega zapisa, ki ji ga je v hrambo in skrb zapustil Rudi Omota, tonski mojster in inovator, s katerim sta bila neločljiva prijatelja. Gre za original posnetka koncerta Akademskega pevskega zbora, pevskega zbora Univerze v Ljubljani, ki je bil 12. decembra 1941 posnet v Unionski dvorani v Ljubljani tik pred kulturnim molkom. Gre za neverjetno tonsko dediščino, ki bo od zdaj v hrambi Radia Slovenija, njen skrbnik pa bo 3. program Radia Slovenija – program Ars. Emilija Soklič je pred vojno kot ena prvih in redkih žensk zaključila šolanje na elektrotehničnem oddelku Tehniške srednje šole. To so bili časi, ko se od žensk ni pričakovala udeležba v tehničnih poklicih. Med svojim delom v Triglav filmu je spoznala Rudija Omoto, s katerim sta postala zelo dobra prijatelja in sodelavca. Njuno sodelovanje je obrodilo sadove na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta, denimo, skupaj razvila tudi magnetni zapis zvoka. Ločitev od posnetka za gospo Soklič pa seveda nikakor ni bila lahka. Bo pa posnetek in z njim košček naše nadvse pomembne zgodovine zdaj našel svoje trajno mesto v arhivu RTV Slovenija, ki ga bo skrbno hranil za naše zanamce. Tudi na filmski celulojdni trak ujet s čustvi nabit trenutek med nastopajočimi in publiko, ko je davnega leta 1941 presunljivo zadonela Jenkova Lipa zelenela je s čisto posebnim sporočilom. Foto: Amir Muratović/RTV Slovenija


09.02.2023

Emilija Soklič Arsu podarila zgodovinski posnetek

Inženirka zvoka in inovatorka Emilija Soklič, tudi dobitnica Badjurove nagrade za življenjsko delo leta 2021, je programu Ars Radia Slovenija podarila znameniti posnetek zadnjega koncerta Akademskega pevskega zbora pred kulturnim molkom leta 1941. Posnetek, na katerem je v interpretaciji skrita prerokba slovenskega naroda - slutnja prelitih solza in krvi, ki so spremljale Slovence od kulturnega molka, ki je nastopil naslednji dan, pa vse do osvoboditve - je nastal 12. decembra leta 1941: z mikrofonom, skritim v lestencu nad pevci Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta v Unionski dvorani v Ljubljani. Ta trenutek večnosti, esenco glasbe in besede, je na prepolovljeni filmski trak ujel Rudi Omota, tonski mojster in pionir slovenskega zvočnega filma. Posnetek je pozneje podaril sodelavki in prijateljici, inženirki zvoka Emiliji Soklič in ta ga je 9. 2. 2023 izročila 3. programu Radia Slovenija, programu Ars. Avtor fotografije: Amir Muratović


07.02.2023

Drago Jančar: Program Ars je enciklopedija znanja in umetnosti

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60-letnici Programa Ars.


25.01.2023

Odkritja 26: Večer s skladateljico Lariso Vrhunc in Simfoniki RTV Slovenija

Cikel studijskih koncertov sodobne glasbe Odkritja 26, ki smo ga uvedli leta 2018, nadaljujemo z javnim snemanjem simfoničnega dela Tako tiho slovenske skladateljice Larise Vrhunc. Skladba, nastala za dojenčke in malčke v okviru projekta B-AIR, je zazvenela še v izvedbi za odrasle poslušalce, ki so lahko v svojem poslušanju odkrivali tudi prvinsko, "otroško" izkušanje tihih, nežnih, meditativnih zvokov. Po koncertu je sledil še pogovor s skladateljico. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


15.01.2023

Adam Klemm Banda

Visoki Arsov jubilej, 60 letnico delovanja, bodo obeležili številni vrhunski umetniški dogodki. Tako je na prvem letošnjem koncertu iz jazzovskega cikla Jazz Ars All Stars v Cukrarni nastopila zasedba, ki združuje madžarsko ljudsko glasbo z jazzom. ADAM KLEMM BANDA Adam Klemm (saksofon) Tomaž Gajšt (trobenta) Milan Stanisavljević (klavir) Nikola Matošič (kontrabas) Bruno Domiter (bobni) JAZZ ARS ALL STARS Umetniški vodja/Artistic Director: Hugo Šekoranja Produkcija program Ars, Radio Slovenija, januar 2023


12.01.2023

Drago Jančar: Nisem si mislil, da bo imel ta roman tak učinek

Ko je Drago Jančar neko noč prebiral kroniko gradu Strmol, je takoj vedel, da bo napisal roman To noč sem jo videl. Ni pa si predstavljal, da bo imel roman tak učinek, pa ne le na slovensko družbo: to tragično zgodbo prebirajo tudi drugod po svetu. Roman je bil preveden v več kot 26 jezikov, zdaj pa ga bo mogoče tudi poslušati, saj je pri ZKP RTV Slovenija izšel v obliki zvočne knjige. Ob tej izdaji je Drago Jančar razmišljal o poti romana in o tem, kako je spoznaval tragično usodo zakoncev Hribar. Izdaja zvočne knjige To noč sem jo videl je prvi iz niza dogodkov ob praznovanju šestdesete obletnice 3. programa Radia Slovenija, programa Ars. V teh dneh jo lahko na Arsu poslušate vsak delovnik ob 19.00. Razdeljena je v štiriindvajset nadaljevanj, na voljo pa je tudi na spletnih straneh programa Ars in ZKP RTV Slovenija.


Stran 3 od 4
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov