Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
327 epizod
327 epizod
Informativni prispevki iz področja kulture
V soboto popoldne sta se v Slovenskem paviljonu na Frankfurtskem knjižnem sejmu odvila dva pomembna dogodka. Na odru Srečka Kosovela je potekal večer s slovenskim pisateljem Florjanom Lipušem z naslovom Florjan Lipuš in literarna dežela Koroška, na odru Maruše Krese pa so podelili nagrado Fabjana Hafnerja – prejel jo je prevajalec in pesnik Ludwig Hartinger. Foto: Matej Juh
Po prvih dveh dneh, ko je sejem obiskalo približno 105.000 založnikov, urednikov, avtorjev in novinarjev iz 130-ih držav, se je sejem z več kot 4000 razstavljavci odprl še za splošno javnost. Slovenski program častnega gostovanja je v petek ponudil večerno razpravo predstavnikov ljubljanske psihoanalitske šole in frankfurtske šole kritične teorije, ki se je odvila na bližnji Univerzi Goethe. Foto: Urban Tarman
Reportaža Le še en dan je do konca Frankfurtskega knjižnega sejma, ko bo Slovenija predala častno gostovanje Italiji, ki bo prihodnje leto. V Frankfurtu se je zvrstila množica dogodkov, od intimnih branj poezije do svetovne premiere filma in koncerta Laibacha. V Frankfurtu je tudi štiričlanska radijska ekipa Iza Pevec, Urban Tarman, Matej Juh in Aleksander Čobec, ki so pripravili več oddaj za naše vse tri programe. Poslušate jih lahko v arhivu na Arsovi spletni strani, mi pa bomo zdaj prisluhnili njihovi skupni radijski reportaži, ki jo je prebral Aleksander Čobec. Foto: EPA
V petek je bil eden osrednjih dogodkov na Frankfurtskem knjižnem sejmu predstavitev dvojezične Antologije slovenske poezije 20. in 21. stoletja Moj sosed na oblaku. Močno obiskan pa je bil tudi pogovor direktorja sejma Jürgena Boosa s predsednikom UEFE Aleksandrom Čeferinom pod naslovom Šport in branje Foto: Matej Juh
Frankfurtski knjižni sejem se preveša v drugo polovico. Eden od izpostavljenih dogodkov našega gostovanja je bil tudi nastop skupine Laibach. Njihovo izvirno simfonično delo Alamut obravnava zgodbo iz Perzije v 11. stoletju, kakor jo je v istoimenskem romanu opisal Vladimir Bartol. Še pred koncertom so ozadje romana osvetlili sodelujoči na okrogli mizi, kako pa lahko z Alamutom povežemo freske slovenskega slikarja Toneta Kralja? Slika: Mohorjeva
Pero Damjana Kozoleta je film o življenju, karieri in strahovih Petra Musevskega, velikega slovenskega igralca in režiserjevega dobrega prijatelja. Na letošnjem festivalu slovenskega filma je prejel Vesno za posebne dosežke, ta teden pa je prišel na redni spored Kinodvora. Petra Meterc v svojem prispevku razmišlja o filmu, vanj je vključila tudi delčke iz svojega pogovora z Damjanom Kozoletom.
V ljubljanskem mestnem kinu Kinodvor med 19. in 21. oktobrom poteka 8. izdaja festivala Kinotrip – mladi za mlade. Na ogled je šest celovečercev in program kratkih filmov, del programa so tudi pogovori z avtorji in drugimi gosti. Tesa Drev Juh je pred mikrofon povabila vodjo dogodka Živo Jurančič.
Program slovenskega častnega gostovanja na Frankfurtskem knjižnem sejmu sega še v druge umetnostne zvrsti. Sinoči je ponudil največji dogodek v sklopu častnega gostovanja: koncert zasedbe Laibach z izvirnim simfoničnim delom Alamut. Obiskovalci slovenskega paviljona so še pred koncertom spoznali ozadje omenjenega romana Vladimirja Bartola, za tem je skupaj z velikimi imeni slovanskih literatur nastopil pisatelj Drago Jančar. Foto: RTV SLO
Če je sejem mladinske in otroške literature v Bologni znan po ilustraciji, pa to ne velja za Frankfurtski knjižni sejem, kjer letos Slovenija gostuje kot častna gostja. A Center ilustracije je pod okriljem zavoda Divja misel med stojnicami založnikov odprl razstavo o slovenski ilustraciji. Del razstave je tudi poseben, naredi-sam katalog, sestavljen iz 66 kartic z deli naših ilustratorjev in ilustratork. Foto: FB stran Centra ilustracije
Potem ko je filozof Slavoj Žižek po torkovem odprtju 75. knjižnega sejma v Frankfurtu s svojo analizo izraelsko-palestinskega konflikta sprožil intenzivno polemiko o politični korektnosti v Nemčiji, ki v tem trenutku skorajda ne dopušča drugega kot enoznačno podporo Izraelu, je včeraj z novim nastopom na slovenskem paviljonu pospremil izid svoje nove knjige v nemškem jeziku. Program Slovenije kot častne gostje sejma je sinoči ponudil tudi svetovno premiero dokumentarnega filma Maje Weiss o zgodbah slovenskih otrok, ki so jih nacisti med vojno odvzeli biološkim staršem kot del rasnega eksperimenta Lebensborn. Slavoj Žižek je v prvih dneh frankfurtskega sejma poskrbel za vidnost slovenskega častnega gostovanja. Na predstavitvi njegove nove knjige v nemščini z naslovom Paradoksi presežnega užitka je bilo o slednji – zaradi številnih bolj perečih tem – sicer slišati bolj malo, je pa filozof spotoma pojasnil svoj pogled na politično korektnost in kulturo izključevanja, ki jo je - s pozivi naj prekine govor - doživel ob odprtju sejma: "Ali niste opazili, kako kultura izključevanja – z izjemo praznih fraz o enakosti in tako naprej – ne ponuja pozitivne opredelitve, za kaj si prizadeva, ampak poudarja narcisizem majhnih razlik. Moj očitek je: to ni orodje, s katerim lahko gradimo širšo solidarnost med ljudmi." Zahtevno temo je v Frankfurtu odprl tudi nov dokumentarec režiserke Maje Weiss in soscenaristke Nataše Konc Lorenzutti. Film z naslovom Zajeti v izviru predstavlja ganljive zgodbe otrok iz nacističnega rasnega eksperimenta Lebensborn. Med njimi je bilo 30 slovenskih dojenčkov, ki so jih med vojno ukradli biološkim staršem. Svetovne premiere se je udeležil gospod s to izkušnjo, upokojeni veterinar Ivan Acman: "Govorimo, da so največje žrtve vsake vojne otroci. Nič krivi, niti se ne zavedajo, a vendar so žrtve. So sirote, ostanejo brez staršev, so pohabljeni in invalidi. To je tragedija." Sporočilo filma je v času, ko se je razplamtela nova vojna, še bolj aktualno.
Po odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je Slovenija častna gostja, že potekajo uvodni dogodki: prvi je bil predstavitev Ljubljanskega manifesta o branju, ki zagovarja potrebo po branju zahtevnejših in daljših besedil; manifest je podpisala tudi nemška ministrica za kulturo Claudia Roth. Potem ko so ljubljanski manifest o branju na višji ravni, kot se uradno imenuje, že podpisale ugledne mednarodne založniške in pisateljske organizacije, je podporo danes prispevala še nemška ministrica za kulturo Claudia Roth: "V težkih časih, ko sta bili poplavljeni dve tretjini vaše države, kot mi je sinoči povedala vaša predsednica Nataša Pirc Musar, ste v Frankfurtu z manifestom prispevali k našim demokracijam. To potrebujemo, saj živimo v času, ko je na svetu več diktatur kot demokracij." Svojo podporo je v video nagovoru izrazila kanadska pisateljica in pesnica Margaret Atwood, avtorica romana Deklina zgodba: "Demokracije potrebujejo informiranega državljana, ki je pripravljen prispevati h kolektivnemu projektu, k družbi. Branje zahtevnejših besedil je pri tem ključno." Da je kritično branje temelj kakovostne izobrazbe in aktivnega državljanstva, je sinoči demonstriral filozof Slavoj Žižek. S svojo analizo izraelsko-palestinskega konflikta ob odprtju sejma ni samo razburil del občinstva, ampak predvsem pokazal domet kritičnega mišljenja, ki presega enostranske sodbe in skuša zajeti večplastnost omenjenega konflikta. Slovenska predstavitev v Frankfurtu se je začela burno, toda dosledno: z zagovorom kritičnega mišljenja in branja. Foto: Urban Tarman
Frankfurtski knjižni sejem s Slovenijo kot osrednjo častno gostjo je odprt. Slovesno otvoritev pa je razburkal nastop Slavoja Žižka in njegova neposredna polemika z opredelitvijo sejma in njegovih organizatorjev do vojne na Bližnjem vzhodu. Direktor Frankfurtskega sejma Jürgen Boos je, kot vemo, pred dnevi Hamasov napad označil za "barbarsko teroristično vojno proti Izraelu", dodatno razburjenje pa je povzročila preložitev podelitve nagrade palestinski pisateljici Adanii Šibli. Preložitev je v odprtem pismu obsodilo 600 podpisnikov, med drugim nobelovca Abdulrazak Gurnah in Olga Tokarczuk, ker po njihovem s njo sejem "zapira prostor za palestinski glas". Foto: Matej Juh
75. knjižni sejem v Frankfurtu za Slovenijo kot častno gostjo predstavlja kulturni dogodek desetletja. Na slovenskem paviljonu se bodo na 2.400 kvadratnih metrih odvijali poglavitni dogodki našega gostovanja. Odprtje sejma je pripadlo slovenski predsednici Nataši Pirc Musar, sicer brez družbe nemškega kanclerja Olafa Scholza, kot je bilo napovedano, saj je ta odpotoval v Izrael. Še pred odprtjem smo si paviljon, ki se odziva na naš slogan Satovje besed, ogledali z avtorjema, to sta arhitekta Urška in Jure Sadar. Foto: Studio Sadar
Monografija Talijin hram v Mariboru opisuje zgodovino Slovenskega narodnega gledališča Maribor, ki bogati štajerski prostor z dramsko umetnostjo že dobro stoletje, več desetletij pa še z operno in baletno. Ravnjak je ob 100. obletnici SNG Maribor namreč uredil in v sodelovanju z drugimi avtorji pripravil obsežno knjigo o mariborskem gledališču, ki poleg zgodovinskih dejstev in opisa umetniškega dogajanja ponuja tudi avtorjev osebni pogled na delo v tej hiši umetnosti, od katere se s to knjigo na simbolen način tudi poslavlja. Brigita Mohorič.
Do vključno nedelje bo ZIZ festival postregel z desetimi predstavami, od tega bo devet tekmovalnih, nagrade pa bodo podelili v soboto. Prva predstava je nova epizoda herojske serialke Vita Weisa in Uroša Kaurina Heroj 4.0 na Intimnem odru GT22. Programska ekipa obljublja ZIZjemen festival, ki se, kot vedno, na različne ustvarjalne in eksperimentalne načine odziva na družbeno dogajanje.
Približuje se dogodek desetletja na področju kulture, častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Prihodnji teden se bo Slovenija na sejmu ob reki Majni predstavila pod sloganom Satovje besed s skupno 250 dogodki, nastopilo bo več kot 75 slovenskih avtorjev, naše osrednje teme pa bodo poezija, filozofija in branje v času zaslonskih medijev. Sejem bosta v torek odprla slovenska predsednica Nataša Pirc Musar in nemški kancler Olaf Scholz, osrednja govorca bosta tudi filozof Slavoj Žižek in pesnica Miljana Cunta. Častno gostovanje v Frankfurtu je največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej (foto: Anett Weirauch / Frankfurtski knjižni sejem).
S podnaslovom gejevska fantazija na nacionalne motive se je besedilo v času po nastanku, v zgodnjih 90-ih letih minulega stoletja, uvrstilo v kanon dramatike poznega dvajsetega stoletja in postalo avtentičen umetniški dokument časa, v katerem se je akumuliral presežek zgodovine.
Kar pet nagrad na 26. izdaji Festivala slovenskega filma je prejel film Zbudi me v režiji Marka Šantića in produkciji Vertiga. Ob vesni za najboljši celovečerni igrani film je žirija med drugim zapisala, da "Zbudi me v aktualno tematiko vstopa skozi pomenljivo perspektivo izgube spomina, skozi katero odpira prostor za premislek o sovraštvu, nestrpnosti in nacionalizmu, pri čemer do obravnavanih tem zavzame jasno stališče." Gre za "pogumen in za današnji čas še kako relevanten film, ki o nasilju spregovori, ne da bi ga sam reproduciral v podobi." Protagonista Roka igra Jure Henigman, ki so mu namenili vesno za najboljšo glavno moško vlogo. Vesno za najboljšo stransko moško vlogo je prejel Jurij Drevenšek, za masko Lija Ivančič, za najboljši scenarij pa Goran Vojnović, Sara Hribar in Marko Šantić. Scenarista in režiserja je pred mikrofon povabil Žiga Bratoš. Foto: Urša Premik
Filmski del programa Mesta žensk je tudi letos ponudil raznolike filme režiserk, ki v ospredje svoje filmske umetnosti postavljajo ženske perspektive. Med drugim smo lahko na festivalu videli igrani film prvakinje francoskega novega vala Agnes Varda z naslovom Ena poje, druga ne, feministični muzikal o ženskem prijateljstvu in še danes aktualnem boju za pravico do odločanja o lastnih telesih. Na programu sta bila tudi slovenska dokumentarca Telo Petre Seliškar, Obzornik 242 – Sunčane pruge Nike Autor, pa Vrata sanj iranske režiserke Negin Ahmadi ter večkrat nagrajeni igrani celovečerec Klondike ukrajinske režiserke Maryne Er Gorbach. Prispevek je pripravila Petra Meterc.
Socialna in telesna razdalja je zaradi načina življenja in digitalne družbe vse bolj prisotna, stiki med ljudmi pa se siromašijo. Uprizoritev z mednarodno zasedbo plesalcev pod umetniškim vodstvom Nastje Bremec Rynia in Michala Rynie napoveduje premagovanje distance z bližino telesa, sočloveka in planeta, na katerem bivamo.
Neveljaven email naslov