Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Četrta oddaja v ciklu Človek človeku... človek govori o tem, zakaj smo 30 let po spravni slovesnosti v Rogu tako razdeljeni?
"Je Prešernov klic iz Zdravljice ‘edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo’ dandanes obrnjen bolj k preteklosti ali k prihodnosti? Smemo upati, da bomo kdaj poleg obstoječega spravno nejasnega spomenika postavili tudi jasen obelisk sprave? Še lahko verjamemo v uresničitev prešernovske želje, da ‘koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan’ in da bomo tudi doma kdaj zaživeli spravno? Še lahko dosežemo dialoško argumentiran pogovor o odgovornosti za tragične slovenske delitve v naši zgodovini? Kaj narediti, popraviti in pripraviti, da bi lahko živeli spravno?" so v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti zapisali člani pripravljalnega odbora simpozija Slovenska sprava, ki je junija potekal v Ljubljani, akademik dr. Tadej Bajd, akademik dr. Tine Hribar, akademik dr. Jože Krašovec in izredni član SAZU dr. Peter Vodopivec. Simpozij je potekal ob 30. obletnici spravne slovesnosti v Rogu in 100. obletnici rojstva nadškofa dr. Alojzija Šuštarja.
Med govorci je bil tudi izredni profesor za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Tomaž Erzar, ki je predstavil prispevek z naslovom Ranjeni in ranljivi narod – zgodbe, ki jih želimo povedati svojim otrokom. Z njim smo se pogovarjali o različnih vidikih sprave in odnosu Slovencev do tega vprašanja.
840 epizod
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Četrta oddaja v ciklu Človek človeku... človek govori o tem, zakaj smo 30 let po spravni slovesnosti v Rogu tako razdeljeni?
"Je Prešernov klic iz Zdravljice ‘edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo’ dandanes obrnjen bolj k preteklosti ali k prihodnosti? Smemo upati, da bomo kdaj poleg obstoječega spravno nejasnega spomenika postavili tudi jasen obelisk sprave? Še lahko verjamemo v uresničitev prešernovske želje, da ‘koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan’ in da bomo tudi doma kdaj zaživeli spravno? Še lahko dosežemo dialoško argumentiran pogovor o odgovornosti za tragične slovenske delitve v naši zgodovini? Kaj narediti, popraviti in pripraviti, da bi lahko živeli spravno?" so v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti zapisali člani pripravljalnega odbora simpozija Slovenska sprava, ki je junija potekal v Ljubljani, akademik dr. Tadej Bajd, akademik dr. Tine Hribar, akademik dr. Jože Krašovec in izredni član SAZU dr. Peter Vodopivec. Simpozij je potekal ob 30. obletnici spravne slovesnosti v Rogu in 100. obletnici rojstva nadškofa dr. Alojzija Šuštarja.
Med govorci je bil tudi izredni profesor za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Tomaž Erzar, ki je predstavil prispevek z naslovom Ranjeni in ranljivi narod – zgodbe, ki jih želimo povedati svojim otrokom. Z njim smo se pogovarjali o različnih vidikih sprave in odnosu Slovencev do tega vprašanja.
Marijin lik je eden izmed najbolj pomensko raznolikih in najpogosteje upodobljenih v zgodovini umetnosti. V glasbi, pripovedništvu, slikarstvu, kiparstvu in literaturi nastopa v vlogi matere, device, kraljice angelov pa tudi bojevite ženske. Ob 200-letnici brezjanske podobe Marije Pomagaj, ki so jo ta konec tedna zaznamovali na Brezjah, bomo v Ars humani ponovno poslušali pogovor o kulturnoantropoloških značilnostih Marijinih podob. Pogovarjali smo se s predstojnico Glasbenonarodopisnega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Marjetko Golež Kavčič, profesorjem filozofije na Filozofski fakulteti Katoliške univerze v Toulousu Edvardom Kovačem in profesorjem sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani Igorjem Škamperletom.
Andrej Medved (1947), nekdanji umetniški vodja Obalnih galerij v Piranu in urednik zbirke Hyperion, je širši javnosti poznan kot plodovit pesnik. Avtor je letos izdal kar pet pesniških zbirk, kar nakazuje na njegovo popolno predanost poeziji. Medved pa se ob tem že vrsto let ukvarja tudi z razmišljanji o slovenskem likovnem ustvarjanju. Krona teh razmišljanj je njegovo delo Pictura poesis (2010), ki je bilo nominirano tudi za Rožančevo nagrado. V njej avtor pretresa delo 27 slovenskih umetnikov, njihovo delo interpretira skozi likovno teorijo, poezijo, filozofijo in drugo humanistično literaturo. Več o tem delu v oddaji, ki je bila na našem sporedu že leta 2011. Foto: Beletrina
Živimo v vojni ali v miru, je vprašanje, ki so si ga večkrat zastavili na 46. Mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu. V Ars humani smo udeležence vprašali kakšen je je letošnji prispevek blejskega srečanja k miru v svetu in ali imajo na nasprotni strani koga, ki jih posluša. Foto: plainlyparadoxical.blogspot.com
Slab mesec je minil od zaključka 44. Tedna slovenske drame, festivala domače dramatike in uprizoritev, ki ga od leta 1971 prireja Prešernovo gledališče v Kranju. V oddaji ARS HUMANA smo v pogovoru Petre Tanko z Marinko Poštrak, vodjo umetniškega oddelka in dramaturginjo v tem gledališču, razkrivali idejne, estetske in tudi osebne smernice, po katerih Poštrakova skupaj s sodelavci oblikuje repertoarno politiko ter notranjo in zunanjo podobo gledališča, ki je ta hip zagotovo na enem svojih vrhuncev. Vir foto: sigledal.org
Franc Sever – Franta se je kot osemnajstletni mladenič konec leta 1941 pridružil partizanom, dobrih sedemdeset let pozneje pa je napisal avtobiografsko knjigo Trenutki odločitve. Več o svojih trenutkih odločitve nam bo povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Živimo v družbi, v kateri se zdi, da je pehanje za materialno blaginjo poglavitno vodilo. Temu ustreza tudi družbenoekonomski sistem, ki je hkrati gonilna sila splošnega napredka. Toda v zadnjem času je vse več posameznikov in družbenih skupin, ki menijo, da obstoječi sistem pelje človeštvo v slepo ulico. Ekologi, verski voditelji in drugi menijo, da je treba kompas preusmeriti od sebičnih materialnih potreb k vrednotam, v okviru katerih bi bil človek bolj odprt za sočloveka in naravo. V oddaji Ars humana smo se pogovarjali z biblicistom akademikom dr. Jožetom Krašovcem, filozofom in sociologom dr. Igorjem Škamperletom ter psihologom in psihoanalitikom dr. Tomažem Erzarjem. Vir foto: www.ivy-style.com
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Neveljaven email naslov