Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izdelovanje zvonov ali zvonarstvo je ena od vej livarstva, ki ima pri nas bogato zgodovino
Zvonovi vzbujajo v ljudeh zelo različne odzive, nekaterim pomeni njihov glas pravo pesem življenja, brez katere si ne morejo predstavljati vsakdanjika in praznika, za druga pa so zelo moteč element in jih zvonjenje moti in jim je zoprno. Resda dandanes zvonovi niso več prevladujoči, saj se stopnja nasičenosti z najrazličnejšimi zvoki iz leta v leto povečuje. Vendar pa ostaja pesem, zvonjenje zvonov, še vedno prepoznaven element urbane krajine. Najbrž se pri tem le redko vprašamo, iz kakšnih materialov so zvonovi narejeni, kdo jih izdeluje in kakšna je tehnologija izdelave? Ko se teh vprašanj lotimo, pa vidimo, da gre za zelo pomemben del livarstva, ki ga imenujejo zvonolivarstvo.
Prve začetke livarstva pri nas lahko najdemo že v obdobju koliščarjev, tri tisoč let pred našim štetjem, ki so se ukvarjali tudi z metalurgijo. Izdelovanje zvonov pa je seveda precej mlajše, pri nas se je razvilo posebno v srednjem veku. Na Slovenskem so bili prvi livarji in izdelovalci zvonov z območja severne Italije. Takrat dobimo zvonolivarne v Celju, Bohinjski Bistrici, Gorici, Kopru in tudi v Celovcu. O zvonarstvu bomo govorili v oddaji ARS humana.
Izdelovanje zvonov ali zvonarstvo je ena od vej livarstva, ki ima pri nas bogato zgodovino.
S tem so se ukvarjali recimo že v obdobju kolišč okoli 3000 let pred našim štetjem, metalurgija in livarstvo pa sta bila razvita tudi v antiki in srednjem veku. Takrat se je močneje razvilo tudi zvonarstvo, in kot kažejo raziskave vse do leta 1300, naše cerkve še niso imele veliko zvonov. Verjetno sploh niso imele zvonikov, razen starejših pražupnij in samostanskih cerkva. Graditev zvonikov ob manjših cerkvah se je začela šele konec 17. stoletja, prej pa so imele zvonike v obliki preslic, kot jih vidimo še danes na Primorskem in Kočevskem. V oddaji ARS humana bomo govorili o zvonarstvu, historičnih zvonovih, tehnologiji ulivanja zvonov in topov, ki je teklo vzporedno vse do 18. stoletja.
Zgodbo o ulivanju zvonov lahko začnemo na področju Azije, kjer so izdelovali zvonove že v sredini drugega tisočletja pred našim štetjem. Tudi na zahodu je bilo livarstvo povezano predvsem z izdelovanjem bronastih zvonov, in to se je začelo, lahko bi rekli, že v antiki in pozneje v srednjem veku, ko so začeli zvonove uporabljati predvsem v cerkvenih ustanovah, še zlasti v samostanih. Tam so zvonovi odrejali čas in klicali k molitvi in drugim dejavnostim. V okolju, ki pa je bilo gospodarsko manj razvito, kamor so sodile tudi slovenske dežele, pa si zaradi ekonomskih danosti vsaka lokalna cerkev v tem zgodnejšem obdobju ni mogla privoščiti zvonov. Velik preskok se je zgodil šele v poznem srednjem veku v 14. in 15. stoletju, ko se je livarska tehnologija razvila zaradi večjega povpraševanja. V obtoku je bilo namreč več denarja in tako so si lahko tudi manjše lokalne skupnosti za svojo cerkev omislile zvonove. To pa je povzročilo veliko zanimanje za izdelovanje zvonov med obrtniki, ki so te postopke obvladali. Glede na materialne ostanke in pisne dokumente je livarstvo k nam prišlo predvsem iz severne Italije iz Benečije. Podoben trend opažamo tudi pri obdelovanju železa, saj so v obdobju poznega srednjega veka prevladovali predvsem italijanski mojstri, saj je bila severna Italija središče metalurškega znanja in je vplivala na vse preostale dele Evrope.
Ko govorimo o zvonarstvu, ne moremo mimo tega, da ob tem ne govorimo tudi o ulivanju topov, oboje je potekalo vzporedno eno z drugim in pogosto so obrtniki, ki so ulivali zvonove, obvladovali tudi tehnologijo ulivanja topov. O tem smo se pogovarjali z dr. Tomažem Lazarjem, višjim kustosom v Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost v Narodnem muzeju Slovenije, ki med drugim preučuje orožje, bojno opremo, naprave, merila.
840 epizod
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Izdelovanje zvonov ali zvonarstvo je ena od vej livarstva, ki ima pri nas bogato zgodovino
Zvonovi vzbujajo v ljudeh zelo različne odzive, nekaterim pomeni njihov glas pravo pesem življenja, brez katere si ne morejo predstavljati vsakdanjika in praznika, za druga pa so zelo moteč element in jih zvonjenje moti in jim je zoprno. Resda dandanes zvonovi niso več prevladujoči, saj se stopnja nasičenosti z najrazličnejšimi zvoki iz leta v leto povečuje. Vendar pa ostaja pesem, zvonjenje zvonov, še vedno prepoznaven element urbane krajine. Najbrž se pri tem le redko vprašamo, iz kakšnih materialov so zvonovi narejeni, kdo jih izdeluje in kakšna je tehnologija izdelave? Ko se teh vprašanj lotimo, pa vidimo, da gre za zelo pomemben del livarstva, ki ga imenujejo zvonolivarstvo.
Prve začetke livarstva pri nas lahko najdemo že v obdobju koliščarjev, tri tisoč let pred našim štetjem, ki so se ukvarjali tudi z metalurgijo. Izdelovanje zvonov pa je seveda precej mlajše, pri nas se je razvilo posebno v srednjem veku. Na Slovenskem so bili prvi livarji in izdelovalci zvonov z območja severne Italije. Takrat dobimo zvonolivarne v Celju, Bohinjski Bistrici, Gorici, Kopru in tudi v Celovcu. O zvonarstvu bomo govorili v oddaji ARS humana.
Izdelovanje zvonov ali zvonarstvo je ena od vej livarstva, ki ima pri nas bogato zgodovino.
S tem so se ukvarjali recimo že v obdobju kolišč okoli 3000 let pred našim štetjem, metalurgija in livarstvo pa sta bila razvita tudi v antiki in srednjem veku. Takrat se je močneje razvilo tudi zvonarstvo, in kot kažejo raziskave vse do leta 1300, naše cerkve še niso imele veliko zvonov. Verjetno sploh niso imele zvonikov, razen starejših pražupnij in samostanskih cerkva. Graditev zvonikov ob manjših cerkvah se je začela šele konec 17. stoletja, prej pa so imele zvonike v obliki preslic, kot jih vidimo še danes na Primorskem in Kočevskem. V oddaji ARS humana bomo govorili o zvonarstvu, historičnih zvonovih, tehnologiji ulivanja zvonov in topov, ki je teklo vzporedno vse do 18. stoletja.
Zgodbo o ulivanju zvonov lahko začnemo na področju Azije, kjer so izdelovali zvonove že v sredini drugega tisočletja pred našim štetjem. Tudi na zahodu je bilo livarstvo povezano predvsem z izdelovanjem bronastih zvonov, in to se je začelo, lahko bi rekli, že v antiki in pozneje v srednjem veku, ko so začeli zvonove uporabljati predvsem v cerkvenih ustanovah, še zlasti v samostanih. Tam so zvonovi odrejali čas in klicali k molitvi in drugim dejavnostim. V okolju, ki pa je bilo gospodarsko manj razvito, kamor so sodile tudi slovenske dežele, pa si zaradi ekonomskih danosti vsaka lokalna cerkev v tem zgodnejšem obdobju ni mogla privoščiti zvonov. Velik preskok se je zgodil šele v poznem srednjem veku v 14. in 15. stoletju, ko se je livarska tehnologija razvila zaradi večjega povpraševanja. V obtoku je bilo namreč več denarja in tako so si lahko tudi manjše lokalne skupnosti za svojo cerkev omislile zvonove. To pa je povzročilo veliko zanimanje za izdelovanje zvonov med obrtniki, ki so te postopke obvladali. Glede na materialne ostanke in pisne dokumente je livarstvo k nam prišlo predvsem iz severne Italije iz Benečije. Podoben trend opažamo tudi pri obdelovanju železa, saj so v obdobju poznega srednjega veka prevladovali predvsem italijanski mojstri, saj je bila severna Italija središče metalurškega znanja in je vplivala na vse preostale dele Evrope.
Ko govorimo o zvonarstvu, ne moremo mimo tega, da ob tem ne govorimo tudi o ulivanju topov, oboje je potekalo vzporedno eno z drugim in pogosto so obrtniki, ki so ulivali zvonove, obvladovali tudi tehnologijo ulivanja topov. O tem smo se pogovarjali z dr. Tomažem Lazarjem, višjim kustosom v Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost v Narodnem muzeju Slovenije, ki med drugim preučuje orožje, bojno opremo, naprave, merila.
Pravnik dr. Jakob Prešern se je kot izobraženec uspel izogniti splošni mobilizaciji v avstro-ogrsko vojsko ob začetku prve svetovne vojne leta 1014. Leto pozneje je bil vendarle vpoklican in nadaljnja tri leta vojne je preživel v prvi bojni črti ali neposredno ob njej. Dogajanje in svoja doživetja je natančno zapisoval v dnevnik, ki ga je v kritičnem prepisu za knjižno izdajo pripravil Janez Žerovc. O Jakobu Prešernu, nastajanju njegovih dnevniških zapisov ter o knjigi, v kateri so izšli, Janez Žerovc spregovori v pogovoru s Tino Kozin.
Pred leti je izšla monografija prof. dr. Edvarda Kovača z naslovom Park spomina Teharje. Delo govori o tem spominskem kompleksu arhitekta Marka Mušiča. Knjiga je poklon 10 000 žrtvam in slovenski omiki, hkrati pa je vpogled v lepoto in simboliko ustvarjanja občutljivega umetnika. Prof. dr. Kovač je bil gost oddaje, prvič objavljene leta 2012. Z njim pa se je pogovarjal Marjan Kovačevič Beltram.
»Svet je moja predstava,« je eden najbolj znanih citatov Arthurja Schopenhauerja (1788 – 1960). Ta veliki nemški filozof, predstavnik tako imenovane filozofije življenja, je imel velik vpliv ne le na filozofe, temveč tudi umetnike, predvsem tiste v 20. stoletju. Kakšna je torej Schopenhauerjeva misel in kakšna je njegova dediščina danes, pa v oddaji, ki je bila prvič predvajana leta 2009 in katere gost je bil dr. Lenart Škof.
Pred sedemdesetimi leti je Evropa praznovala konec druge svetovne vojne. Toda kaj se je dogajalo tik po njej? Konec spopadov še ni pomenil miru in vrnitve v normalno življenje. Evropa je bila porušena in začela so se obračunavanja s kolaboranti. O teh temnih in zamolčanih plateh polpretekle zgodovine je britanski zgodovinar Keith Lowe napisal odmevno knjigo z naslovom Podivjana celina, ki smo jo predstavili v tej oddaji. Pripravil jo je Tomaž Gerden.
Andrej Rozman Roza je pesnik za otroke in odrasle, nekoč je pisal tudi prozo za odrasle, za otroke jo še vedno piše, snuje in režira komedije ter v njih skoraj praviloma nastopa, je pionir pocestnega gledališča, libretist in scenarist, filmski in televizijski igralec, prevajalec, aktivist za ukinitev davka na knjige in še kaj, predvsem pa je eden redkih sodobnih ustvarjalcev, ki zna razgibati naše smejalne mišice. Zato nikar ne zamudite oddaje Ars humana, v kateri bo priljubljeni ustvarjalec v pogovoru z Markom Goljo povedal več o sebi in svojem delu, zagotovo pa bo prebral tudi kako svojo pesem.
Delo Predstavljanje sebe v vsakdanjem življenju je sociološka klasika, ki velja za eno od najbolj citiranih del s področja humanistike. Erving Goffman (1922 – 1982) v njem na osnovi terenskih, etnoloških raziskav kot tudi s primeri iz literarnih del pretresa, kako posameznik v vsakdanjih situacijah predstavlja sebe. To delo je v marsičem aktualno še danes. Zakaj – tudi o tem v tej oddaji, katere gostji sta bili dr. Mirjana Ule ter Polona Petek in katero je pripravil Gregor Podlogar.
Doktor Božidar Jezernik je v minulih letih objavil kar nekaj zanimivih knjig, tako leta 2011 znanstveno monografijo Divja Evropa: Balkan v očeh zahodnih politikov in leta 2013 znanstveni deli Goli otok – Titov gulag in Nacionalizacija preteklosti, z letnico 2014 pa je na začetku letošnjega leta izšla še monografija Mesto brez spomina. V njej dr. Jezernik razmišlja in ilustrira naravo in usodo spomenikov v Ljubljani, skratka, naš odnos do preteklosti. Z doktorjem Jezernikom se je v oddaji Ars humana pogovarjal, v živo, Marko Golja.
Harmonika je nacionalni simbol, s katerim se pozitivno ali negativno identificira precejšen del Slovencev, hkrati pa je to inštrument, ki ima bogato tradicijo in je danes eno od najbolj razširjenih glasbil na svetu. V oddaji smo s skladateljem in harominikarjem Bratkom Bibičem pretresli, kakšni so družbeni, kulturni in umetniški aspekti harmonike, kakor tudi kakšne so zgodovinske in aktualne prakse tega razvpitega inštrumenta. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar.
Franc Sever – Franta se je kot osemnajstletni mladenič konec leta 1941 pridružil partizanom. Kot partizan je doživel, tudi že kar literarne oziroma filmske in vendar resnične dogodke, tako preboj na Menini planini in predajo hrvaških ustašev in domobrancev. O svojem zelo razgibanem življenju je Franc Sever – Franta pri dopolnjenih devetdesetih letih napisal berljivo in zanimivo knjigo Trenutki odločitve, več o njih, o svojih trenutkih odločitve in življenjskih preizkušnjah pa je povedal v pogovoru z Markom Goljo.
Za postmoderno misel, ki uveljavlja pluralnost filozofskih pristopov in oslabitev subjekta, je značilna kritika metafizike. Na vprašanje, ali je s tem ogrožena tudi religija, je dr. Branko Klun v pogovoru z Marjanom Kovačevičem Beltramom odgovoril s prikazom bibličnih odmevov v postmoderni misli.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
»Veliki Aleksandrijčan, ki ga je kljub nedvomnim dosežkom njegova Cerkev v nekem specifičnem obdobju ovrgla kot heretika, danes – čeprav zunaj cerkvenega koledarja – velja za klasičnega cerkvenega očeta, začetnika sistematične teologije in nič manj kot za utemeljitelja zahodne metafizike svobode. Z mostom med navideznimi nasprotji – Jeruzalemom in Atenami, med Svetim pismom in filozofijo, med intelektualnim ustvarjanjem in pobožnostjo, alegorijo in tekstno kritiko – pa je postavil temelje krščanske kulture,« iz spremne besede Origenove knjige O počelih. Gostja oddaje je prevajalka tega dela Neža Gačnik. Vir fotografije: svetniki.wordpress.com
Pozornost smo posvetili enemu največjih umetnikov 20. stoletja Johnu Cageu (1912 – 1992). V oddaji, ki je bila prvič objavljena leta 2012 ob njegovi stoletnici rojstva, so tega umetnika predstavili pianistka Nina Prešiček, profesor na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete doc. dr. Gregor Pompe, glasbeni kritik Luka Zagoričnik in pesnik ter prevajalec Cagejevih tekstov v slovenščino Primož Čučnik. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar.
Odkrivali smo prostranstva ruske duše, ki jo utelešata Fjodor Mihajlovič Dostojevski in Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev. V ospredju je bila Berdjajeva knjiga Svetovni nazor Dostojevskega. V njej se srečujeta rusko pravoslavje in zahodno krščanstvo, ateistični humanizem in duhovni personalizem. Gost: dr. Edvard Kovač. Oddaja je bila prvič na sporedu 9.1.2012.
V zbirki Koda pri Študentski založbi je pred kratkim izšla knjiga Gnostični evangeliji in reakcija cerkvenih očetov. Uvodno študijo je napisal dr. Jan Ciglenečki, ki je gnostične evangelije tudi prevedel; odlomke iz spisa Proti herezijam Ireneja iz Lyona je prevedel Marko Kastelic. Zakaj so gnostični evangeliji zanimivi in kakšno je gnostično Spoznanje, bosta med drugim pojasnila prevajalec gnostičnih evangelijev dr. Jan Ciglenečki in avtor zbirke Gnostični eseji dr. Marko Uršič, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Kitajska je nekakšen model antimoderne predvsem zaradi nerazumevanja, saj kitajsko miselnost v Evropi še vedno razumemo kot simbol iracionalnosti. Knjiga Odnos kot jedro spoznanja profesorice doktorice Jane Rošker, ene najbolj uveljavljenih sinologinj pri nas, daje drugačen vpogled v pisano panoramo kitajske zgodovine. Ta sega vse od antičnih protofilozofskih klasikov pa do sodobnih sintez evroameriške in postmaoistične miselnosti. Več o kitajski miselnosti in filozofiji pa v oddaji, v kateri smo gostili avtorico omenjene knjige.
Eden najbolj branih slovenskih pisateljev Evald Flisar te dni praznuje sedemdeset let. Flisar, čigar dramska dela redno uprizarjajo na svetovnih odrih, ima obsežen pisateljski in dramski opus, hkrati pa je tudi dolgoletni urednik revije Sodobnost. V oddaji bomo tega večkrat nagrajenega literarnega ustvarjalca predstavili skozi pogovor, ki bo usmerjen tudi v njegovo nenavadno življenjsko pot, prepredeno s številnimi potovanji. Pripravlja Gregor Podlogar.
O poeziji v Mariboru so razmišljali Prešernov nagrajenec Andrej Brvar, Veronikina nagrajenka Petra Kolmančič in urednik Antologije mariborskih pesnikov Robert Titan Felix, v pogovoru v živo z Markom Goljo.
Izrazit nasprotnik monarhizma, ki verjame, da bi umetnost morala biti dostopna vsem. Genij, za katerega ustvarjanje prepričani monarh Ludwig II. Bavarski zapravi večji del svojega premoženja in mu v Bayreuthu zgradi gledališče, kjer danes vstopnica za ogled predstave stane nekaj tisoč evrov. Ob izidu Izbranih spisov Umetnost in družba Richarda Wagnerja bomo spregovorili o življenju in delu enega osrednjih umetnikov 19. stoletja, ki dve stoletji po svojem rojstvu še vedno ponuja bogato snov za razmislek o glasbi, gledališču in družbi.
Dr. Lenart Škof v knjigi Etika diha in atmosfera politike pretrese, kakšne so nove možnosti tako etike kot tudi politike, pri tem pa se predvsem opira na misel ameriškega misleca Johna Deweya. Škof s tem predstavlja in misli pri nas manj poznano filozofsko tradicijo, ki bi si vsekakor zaslužila več pozornosti. Oddaja, ki jo je pripravil Gregor Podlogar, je bila prvič na našem sporedu konec leta 2013.
Neveljaven email naslov