Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine
Zavod Krasen Kras je letos marca izdal prevod dela Carla Marchesettija Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine iz leta 1903. Knjiga je še danes kljub starosti temeljni zapis o kraških, posoških in istrskih gradiščih. S starinskim jezikom je bila pravi izziv za prevajalca, arheologa mag. Radovana Cunjo in njegovega očeta Leandra, ki je prevod po Radovanovi smrti pregledal in vsebinsko dopolnil. Arheolog mag. Miha Mlinar je s pregledom in koristnimi predlogi sooblikoval besedilo. Prevod knjige so izdali zaradi njegove izjemne vrednosti, da bi ga dopolnili, so številnim skicam in risbam dodali lidarske posnetke gradišč, ki jih je obdelal in opisal arheolog Jošt Hobič. Monografijo zaokrožujejo lepe barvne risbe Josipa Korošca. Priloga k monografiji je topografska karta prazgodovinskih gradišč Julijske krajine, ki zajema več kot 400 gradišč z območja Krasa, Posočja, Primorske in Istre. Karto je prevedla Nadja Adam. Sicer pa ima omenjeno monografsko delo 248 strani in številne priloge; je nekoliko posodobljeno, čeprav so tako pri prevodu kot topografski karti upoštevali izvirnik. Lično celostno podobo knjige s trdimi platnicami, naslovnico in topografsko karto je izdelala oblikovalka Ana Hawlina. Več o prevodu te pomembne knjige pa v današnji oddaji Ars humana, njen avtor je Milan Trobič.
V oddaji so sodelovali : podjetnik Goran Živec, direktor zavoda Krasen kras in lastnik večine zemljišč enega največjih nižinskih gradišč iz bronaste in železne dobe in sicer gradišča Debela griža pri Voljčem gradu, Dejan Vončina, upokojeni muzejski svetnik, zunanji sodelavec Zavoda Krasen Kras in sourednik knjige, Ana Hawlina oblikovalka knjige in dr. Peter Turk kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije in avtor predgovora h knjigi.
Zavod Krasen Kras je marca letos izdal prevod dela Carla Marchesettija Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine iz leta 1903. Prevod je posvečen 170. obletnici rojstva omenjenega avtorja, ki se je rodil 17. januarja 1850 v Trstu. Carlo Marchesetti, tržaški botanik, arheolog, paleontolog in muzealec, je na Dunaju doštudiral medicino. Kar 45 let je bil ravnatelj Prirodoslovnega muzeja v Trstu, hkrati pa je dve desetletji vodil botanični vrt v Trstu. Kot arheolog in paleontolog je raziskoval prazgodovinska gradišča. Ob številnih izkopavanjih je poskrbel za obsežno in podrobno topografsko obdelavo in za manjša sondiranja na utrjenih naselbinah – gradiščih na Krasu, v Posočju, Istri in na kvarnerskih otokih ter vodil arheološka izkopavanja železnodobnih grobišč, kot so Sveta Lucija, Most na Soči, Kobarid in Beram. Njegova knjiga Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske Krajine iz leta 1903 pa je še danes temeljni pregled teh samosvojih prazgodovinskih naselbin.
Prevod knjige v slovenščino pomeni temelj za nadaljnje delo in približevanje pomembnosti te kulturne dediščine širši slovenski populaciji, predvsem kraški.
840 epizod
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine
Zavod Krasen Kras je letos marca izdal prevod dela Carla Marchesettija Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine iz leta 1903. Knjiga je še danes kljub starosti temeljni zapis o kraških, posoških in istrskih gradiščih. S starinskim jezikom je bila pravi izziv za prevajalca, arheologa mag. Radovana Cunjo in njegovega očeta Leandra, ki je prevod po Radovanovi smrti pregledal in vsebinsko dopolnil. Arheolog mag. Miha Mlinar je s pregledom in koristnimi predlogi sooblikoval besedilo. Prevod knjige so izdali zaradi njegove izjemne vrednosti, da bi ga dopolnili, so številnim skicam in risbam dodali lidarske posnetke gradišč, ki jih je obdelal in opisal arheolog Jošt Hobič. Monografijo zaokrožujejo lepe barvne risbe Josipa Korošca. Priloga k monografiji je topografska karta prazgodovinskih gradišč Julijske krajine, ki zajema več kot 400 gradišč z območja Krasa, Posočja, Primorske in Istre. Karto je prevedla Nadja Adam. Sicer pa ima omenjeno monografsko delo 248 strani in številne priloge; je nekoliko posodobljeno, čeprav so tako pri prevodu kot topografski karti upoštevali izvirnik. Lično celostno podobo knjige s trdimi platnicami, naslovnico in topografsko karto je izdelala oblikovalka Ana Hawlina. Več o prevodu te pomembne knjige pa v današnji oddaji Ars humana, njen avtor je Milan Trobič.
V oddaji so sodelovali : podjetnik Goran Živec, direktor zavoda Krasen kras in lastnik večine zemljišč enega največjih nižinskih gradišč iz bronaste in železne dobe in sicer gradišča Debela griža pri Voljčem gradu, Dejan Vončina, upokojeni muzejski svetnik, zunanji sodelavec Zavoda Krasen Kras in sourednik knjige, Ana Hawlina oblikovalka knjige in dr. Peter Turk kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije in avtor predgovora h knjigi.
Zavod Krasen Kras je marca letos izdal prevod dela Carla Marchesettija Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine iz leta 1903. Prevod je posvečen 170. obletnici rojstva omenjenega avtorja, ki se je rodil 17. januarja 1850 v Trstu. Carlo Marchesetti, tržaški botanik, arheolog, paleontolog in muzealec, je na Dunaju doštudiral medicino. Kar 45 let je bil ravnatelj Prirodoslovnega muzeja v Trstu, hkrati pa je dve desetletji vodil botanični vrt v Trstu. Kot arheolog in paleontolog je raziskoval prazgodovinska gradišča. Ob številnih izkopavanjih je poskrbel za obsežno in podrobno topografsko obdelavo in za manjša sondiranja na utrjenih naselbinah – gradiščih na Krasu, v Posočju, Istri in na kvarnerskih otokih ter vodil arheološka izkopavanja železnodobnih grobišč, kot so Sveta Lucija, Most na Soči, Kobarid in Beram. Njegova knjiga Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske Krajine iz leta 1903 pa je še danes temeljni pregled teh samosvojih prazgodovinskih naselbin.
Prevod knjige v slovenščino pomeni temelj za nadaljnje delo in približevanje pomembnosti te kulturne dediščine širši slovenski populaciji, predvsem kraški.
Odnos med vero in kulturo je bil in še vedno je predmet številnih razprav med filozofi, teologi in tudi drugimi intelektualci s področja humanizma in naravoslovja. V Katoliški cerkvi je to vprašanje postalo še posebej aktualno z 2. Vatikanskim koncilom, ki je na široko odprl dialog z drugimi verstvi in z neverujočimi. Z vero in kulturo se je poglobljeno ukvarjal tudi kardinal dr. Franc Rode. Po študiju v Parizu se je, kot predavatelj na Teološki Fakulteti v Ljubljani, veliko posvečal vprašanju ateizma. Še bolj intenzivno pa se je temu področju posvetil v začetku osemdesetih let ko je sprejel službo na Papeškem tajništvu za dialog z neverujočimi, leta 1993 pa je postal še tajnik Papeškega sveta za kulturo. Ob njegovem življenjskem jubileju se bomo s kardinalom pogovarjali o razmerju med vero in kulturo, o ateizmu ter o mestu krščanstva v današnji Evropi. Pogovor vodi Boštjan Debevec.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Oddajo Ars humana o sodobni manjšinski in priseljenski književnosti v Sloveniji je spodbudil izid antologije Iz jezika v jezik. Antologijo je izdalo Društvo slovenskih pisateljev, uredila jo je dr. Lidija Dimkovska. Ob urednici antologije bodo v oddaji, v pogovoru v živo sodelovali še trije avtorji iz antologije, in sicer dr. Stanka Repar, dr. Albert Halász in Aljoša Curavić. Oddajo pripravlja Marko Golja.
Sociološke politološke razprave Misliti prelome, lomiti ideologije dr. Gorazda Kovačiča so delo, v katerem avtor s ptičje perspektive pretresa družbeno-politično stanje na Slovenskem, pri tem pa analizira vse ključne ideologije ter razkriva njihove meje in protislovja. Več o tem delu pa v tokratni oddaji. Gost je dr. Gorazd Kovačič, profesor sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Gregor Podlogar.
V oddaji predstavljamo delo Endimionove sanje dr. Igorja Škamperleta, profesorja na oddelku za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete. V tem delu avtor obravnava področje imaginacije in nekatere simbolne oblike v zgodovini človeštva. V oddaji, ki je bila na našem sporedu že leta 2013, pa lahko slišite Škamperletovo razlago tega, kaj je simbol, kako je nastala kultura, kakšna je pot mitoloških junakov in podobno. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
»Pošten religiozni mislec je kakor vrvohodec. Zdi se, kot da bi hodil po zraku. Njegova pot je najožja, kar si jih je sploh mogoče misliti. Pa vendar po svoji vrvi nekam pride,« je zapisal Ludwig Wittgenstein v delu Kultura in vrednota. To pot filozofov religije, dolgo več kot dva tisoč let, smo si ogledali ob pomoči dela Maxa Charleswortha Filozofija in religija. Gost je bil dr. Franci Zore z oddelka za filozofijo filozofske fakultete v Ljubljani.
Ponarejanje in filologija sta skupaj padala in rasla, pa naj je bilo to v renesansi ali v helenistični Aleksandriji. Včasih so prav ponarejevalci prvi postavili ali potrdili pretanjene metode kritike; včasih pa so jih prav s tem premagali filologi. V vseh primerih je bil razvoj kritike odvisen od spodbude, ki so jo dajali ponarejevalci,« je zapisal Anthony Grafton v knjigi Ponarejevalci in kritiki, Ustvarjalnost in zavajanje v zahodni humanistiki. V oddaji Ars humana smo ob posameznih primerih osvetlili ta Graftonov drugačni pogled na zgodovino humanistike. Vabimo vas k vnovičnemu poslušanju pogovora z zgodovinarjem Alešem Mavrom in filologom Davidom Movrinom. Oddajo je pripravil Aleksander Čobec.
»Ponarejanje in filologija sta skupaj padala in rastla, pa naj je bilo to v renesansi ali v helenistični Aleksandriji. Včasih so bili ravno ponarejevalci tisti, ki so prvi postavili ali potrdili prefinjene metode kritike; včasih pa so jih filologi z njihovo pomočjo premagali. V vseh primerih je bil razvoj kritike odvisen od spodbude, ki so jo dajali ponarejevalci,« je zapisal Anthony Grafton v knjigi Ponarejevalci in kritiki, Ustvarjalnost in zavajanje v zahodni humanistiki. V oddaji Ars humana smo ob posameznih primerih osvetlili ta Graftonov drugačni pogled na zgodovino humanistike. Gosta sta bila zgodovinar Aleš Maver in filolog David Movrin.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
V noči na torek, 22. julija, je umrl pisatelj in letošnji Prešernov nagrajenec Vladimir Kavčič. Svoj državljanski in pisateljski pogum je neizpodbitno dokazal z romanom Zapisnik. Vedno znova se je vračal k osebni izkušnji zgodovine, še zlasti druge svetovne vojne. Toda prav z Zapisnikom je dokazal, da je bil še kako moderen pisatelj: njegova celovita podoba resnice ni pomenila njenega zanikanja, ampak je omogočila bralcu, da je vsaj nekoliko razumel težko razumljivi čas. V oddaji Ars humana se bomo Vladimirja Kavčiča, ki je pogosto pisal ponoči, v urah nespečnosti, spomnili z intervjujem, ki je nastal pred dobrim letom ob njegovi osemdesetletnici.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Socialni antropolog Jack Goody, ki je doslej objavil skoraj trideset samostojnih del, je kljub starosti aktiven in precej vpliven mislec v svetu sodobne humanistike. V delu Vzhod na Zahodu, katerega je potrebno brati kot dopolnilo k njegovim drugim delom, se kritično in poglobljeno loteva razumevanja Vzhoda na Zahodu. Kajti, kot Goody zapiše že v uvodu k temu delu, napačno vrednotenje razmerij med Vzhodom in Zahodom vpliva tudi na to, kako Zahod razume sam sebe. Več pa o tem pa v pogovoru z dr. Jožetom Vogrincem.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
V tokratni oddaji bomo ponovili pogovor o zanimivem delu s področja popularne znanosti Intimna zgodovina človeštva britanskega avtorja Theodoreja Zeldina. Avtor v knjigi obdeluje zgodovino, ki je ne najdemo v muzejih, Zeldin namreč za temo tega dela vzame običajnega človeka, kot metodo pa vključi oralno zgodovino v obliki intervjujev. Skratka, avtor na podlagi tako imenovane mikrozgodovine Carla Ginzburga razgrajuje človekove težave, probleme in načine dojemanja življenja ter sveta. Več o tem delu pa v pogovoru Gregorja Podlogarja z Aljažem Kovačem, prevajalcem omenjenega dela.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Čas ugašanja fevdalnega družbenega reda, čas baroka v umetnosti in prehod od teološke k mehanski teologiji – to je čas, ko živi in ustvarja angleški filozof Thomas Hobbes. Ta danes velja za predstavnika tako imenovane moderne filozofije, filozofije sedemnajstega stoletja. Njegovo največje in najbolj poznano delo je Leviathan, ki je temelj politične filozofije. Kakšna in kako pomembna je njegova misel, pa v tokratni oddaji z gostoma, dr. Igorjem Pribcem in dr. Gorazdom Korošcem. Oddajo, ki je bila prvič objavljena leta 2006, je pripravil Gregor Podlogar. Vir foto: The Economist
Kakšno je mesto filozofije danes, kako nam ta lahko pomaga in zakaj je še pomembna, so vprašanja, na katere smo odgovorili v tokratni oddaji, ki je nastala kot odmev nedavno končanega simpozija Slovenskega filozofskega društva z naslovom Kako si pomagati s filozofijo. S filozofi srednje generacije smo v oddaji pretresli širši pomen filozofije za družbo in njene možne implikacije na druga področja.
Lani je Cankarjeva založba izdala prevod biografije Adolfa Hitlerja britanskega zgodovinarja Iana Kershawa, letos pa biografijo Stalina britanskega pisatelja, novinarja in zgodovinarja Simona Sebaga Montefioreja. Izid Montefiorejeve biografije je povod za oddajo Ars humana o diktatorju, ki je odgovoren za smrt milijonov in milijonov svojih državljanov. Več o Stalinu bosta v oddaji Ars humana povedala zgodovinarja dr. Jože Pirjevec in dr. Božo Repe. Z njima se bo pogovarjal Marko Golja. Slišali bomo tudi kratko izjavo novinarja Branka Sobana o rastoči priljubljenosti Stalina v državah nekdanje Sovjetske zveze. Nikar ne zamudite.
Letos obeležujemo 2000 let nastanka Emone, znamenite rimske predhodnice Ljubljane. V oddaji smo govorili o vlogi in pomenu Emone kot mesta ter njene predhodne staroselske poselitve, o zanimivostih arheoloških raziskav ter o ohranjanju in našem odnosu do te pomembne dediščine za identiteto mesta. Izhodišče pogovora je bila razstava v Mestnem muzeju Ljubljana z naslovom Emona: mesto v imperiju, pogovarjali pa smo se z avtoricama razstave dr. Bernardo Županek, kustusinjo za obdobje antike in mag. Ireno Žmuc, kustusinjo za obdobje novega veka. Foto: Mestni muzej Ljubljana
Neveljaven email naslov