Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine

11.05.2021


Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine

Zavod Krasen Kras je letos  marca izdal prevod dela Carla Marchesettija Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine iz leta 1903Knjiga je še danes kljub starosti temeljni zapis o kraških, posoških in istrskih gradiščih. S starinskim jezikom je bila pravi izziv za prevajalca, arheologa mag. Radovana Cunjo in njegovega očeta Leandra, ki je prevod po Radovanovi smrti pregledal in vsebinsko dopolnil. Arheolog mag. Miha Mlinar je s pregledom in koristnimi predlogi sooblikoval besedilo. Prevod knjige so izdali zaradi njegove izjemne vrednosti, da bi ga dopolnili, so številnim skicam in risbam dodali lidarske posnetke gradišč, ki jih je obdelal in opisal arheolog Jošt Hobič. Monografijo zaokrožujejo lepe barvne risbe Josipa Korošca. Priloga k monografiji je topografska karta prazgodovinskih gradišč Julijske krajine, ki zajema več kot 400 gradišč z območja Krasa, Posočja, Primorske in Istre. Karto je prevedla Nadja Adam. Sicer pa ima omenjeno monografsko delo 248 strani in številne priloge; je nekoliko posodobljeno, čeprav so tako pri prevodu kot topografski karti upoštevali izvirnik. Lično celostno podobo knjige s trdimi platnicami, naslovnico in topografsko karto je izdelala oblikovalka Ana Hawlina. Več o prevodu te pomembne knjige pa v današnji oddaji Ars humana, njen avtor je Milan Trobič.

Sogovorniki

V oddaji so sodelovali : podjetnik Goran Živec, direktor zavoda Krasen kras in lastnik večine zemljišč enega največjih nižinskih gradišč iz bronaste in železne dobe in sicer gradišča Debela griža pri Voljčem gradu, Dejan Vončina, upokojeni muzejski svetnik,  zunanji sodelavec  Zavoda Krasen Kras in sourednik knjige, Ana Hawlina oblikovalka knjige in dr. Peter Turk kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije  in avtor predgovora h knjigi.

Carlo Marchesetti

Zavod Krasen Kras je marca letos izdal prevod dela Carla Marchesettija Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine iz leta 1903. Prevod  je posvečen 170. obletnici rojstva omenjenega avtorja, ki se je rodil 17. januarja 1850 v Trstu. Carlo Marchesetti, tržaški botanik, arheolog, paleontolog in muzealec, je na Dunaju doštudiral medicino. Kar 45 let je bil ravnatelj Prirodoslovnega muzeja v Trstu, hkrati pa je dve desetletji vodil botanični vrt v Trstu. Kot arheolog in paleontolog je raziskoval prazgodovinska gradišča. Ob številnih izkopavanjih je poskrbel za obsežno in podrobno topografsko obdelavo in za manjša sondiranja na utrjenih naselbinah – gradiščih na Krasu, v Posočju, Istri in na kvarnerskih otokih ter vodil arheološka izkopavanja železnodobnih grobišč, kot so Sveta Lucija, Most na Soči, Kobarid in Beram. Njegova knjiga Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske Krajine iz leta 1903 pa je še danes temeljni pregled teh samosvojih prazgodovinskih naselbin.

Prevod

Prevod knjige v slovenščino pomeni temelj za nadaljnje delo in približevanje pomembnosti te kulturne dediščine širši slovenski populaciji, predvsem kraški.

Gradišča...


Ars humana

840 epizod


Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.

Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine

11.05.2021


Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine

Zavod Krasen Kras je letos  marca izdal prevod dela Carla Marchesettija Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine iz leta 1903Knjiga je še danes kljub starosti temeljni zapis o kraških, posoških in istrskih gradiščih. S starinskim jezikom je bila pravi izziv za prevajalca, arheologa mag. Radovana Cunjo in njegovega očeta Leandra, ki je prevod po Radovanovi smrti pregledal in vsebinsko dopolnil. Arheolog mag. Miha Mlinar je s pregledom in koristnimi predlogi sooblikoval besedilo. Prevod knjige so izdali zaradi njegove izjemne vrednosti, da bi ga dopolnili, so številnim skicam in risbam dodali lidarske posnetke gradišč, ki jih je obdelal in opisal arheolog Jošt Hobič. Monografijo zaokrožujejo lepe barvne risbe Josipa Korošca. Priloga k monografiji je topografska karta prazgodovinskih gradišč Julijske krajine, ki zajema več kot 400 gradišč z območja Krasa, Posočja, Primorske in Istre. Karto je prevedla Nadja Adam. Sicer pa ima omenjeno monografsko delo 248 strani in številne priloge; je nekoliko posodobljeno, čeprav so tako pri prevodu kot topografski karti upoštevali izvirnik. Lično celostno podobo knjige s trdimi platnicami, naslovnico in topografsko karto je izdelala oblikovalka Ana Hawlina. Več o prevodu te pomembne knjige pa v današnji oddaji Ars humana, njen avtor je Milan Trobič.

Sogovorniki

V oddaji so sodelovali : podjetnik Goran Živec, direktor zavoda Krasen kras in lastnik večine zemljišč enega največjih nižinskih gradišč iz bronaste in železne dobe in sicer gradišča Debela griža pri Voljčem gradu, Dejan Vončina, upokojeni muzejski svetnik,  zunanji sodelavec  Zavoda Krasen Kras in sourednik knjige, Ana Hawlina oblikovalka knjige in dr. Peter Turk kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije  in avtor predgovora h knjigi.

Carlo Marchesetti

Zavod Krasen Kras je marca letos izdal prevod dela Carla Marchesettija Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine iz leta 1903. Prevod  je posvečen 170. obletnici rojstva omenjenega avtorja, ki se je rodil 17. januarja 1850 v Trstu. Carlo Marchesetti, tržaški botanik, arheolog, paleontolog in muzealec, je na Dunaju doštudiral medicino. Kar 45 let je bil ravnatelj Prirodoslovnega muzeja v Trstu, hkrati pa je dve desetletji vodil botanični vrt v Trstu. Kot arheolog in paleontolog je raziskoval prazgodovinska gradišča. Ob številnih izkopavanjih je poskrbel za obsežno in podrobno topografsko obdelavo in za manjša sondiranja na utrjenih naselbinah – gradiščih na Krasu, v Posočju, Istri in na kvarnerskih otokih ter vodil arheološka izkopavanja železnodobnih grobišč, kot so Sveta Lucija, Most na Soči, Kobarid in Beram. Njegova knjiga Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske Krajine iz leta 1903 pa je še danes temeljni pregled teh samosvojih prazgodovinskih naselbin.

Prevod

Prevod knjige v slovenščino pomeni temelj za nadaljnje delo in približevanje pomembnosti te kulturne dediščine širši slovenski populaciji, predvsem kraški.

Gradišča...


26.05.2014

Podobe Marije

Marijin lik je eden izmed najbolj pomensko raznolikih in najpogosteje upodobljenih v zgodovini umetnosti. V glasbi, pripovedništvu, slikarstvu, kiparstvu in literaturi nastopa v vlogi matere, device, kraljice angelov pa tudi bojevite ženske. Ob 200-letnici brezjanske podobe Marije Pomagaj, ki so jo ta konec tedna zaznamovali na Brezjah, bomo v Ars humani ponovno poslušali pogovor o kulturnoantropoloških značilnostih Marijinih podob. Pogovarjali smo se s predstojnico Glasbenonarodopisnega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Marjetko Golež Kavčič, profesorjem filozofije na Filozofski fakulteti Katoliške univerze v Toulousu Edvardom Kovačem in profesorjem sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani Igorjem Škamperletom.


19.05.2014

ARS HUMANA: PICTURA POESIS

Andrej Medved (1947), nekdanji umetniški vodja Obalnih galerij v Piranu in urednik zbirke Hyperion, je širši javnosti poznan kot plodovit pesnik. Avtor je letos izdal kar pet pesniških zbirk, kar nakazuje na njegovo popolno predanost poeziji. Medved pa se ob tem že vrsto let ukvarja tudi z razmišljanji o slovenskem likovnem ustvarjanju. Krona teh razmišljanj je njegovo delo Pictura poesis (2010), ki je bilo nominirano tudi za Rožančevo nagrado. V njej avtor pretresa delo 27 slovenskih umetnikov, njihovo delo interpretira skozi likovno teorijo, poezijo, filozofijo in drugo humanistično literaturo. Več o tem delu v oddaji, ki je bila na našem sporedu že leta 2011. Foto: Beletrina


12.05.2014

Živimo v vojni ali v miru - PEN 2014

Živimo v vojni ali v miru, je vprašanje, ki so si ga večkrat zastavili na 46. Mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu. V Ars humani smo udeležence vprašali kakšen je je letošnji prispevek blejskega srečanja k miru v svetu in ali imajo na nasprotni strani koga, ki jih posluša. Foto: plainlyparadoxical.blogspot.com


05.05.2014

Ars humana: Prešernovo gledališče Kranj

Slab mesec je minil od zaključka 44. Tedna slovenske drame, festivala domače dramatike in uprizoritev, ki ga od leta 1971 prireja Prešernovo gledališče v Kranju. V oddaji ARS HUMANA smo v pogovoru Petre Tanko z Marinko Poštrak, vodjo umetniškega oddelka in dramaturginjo v tem gledališču, razkrivali idejne, estetske in tudi osebne smernice, po katerih Poštrakova skupaj s sodelavci oblikuje repertoarno politiko ter notranjo in zunanjo podobo gledališča, ki je ta hip zagotovo na enem svojih vrhuncev. Vir foto: sigledal.org


28.04.2014

Franc Sever - Franta o trenutkih odločitve

Franc Sever – Franta se je kot osemnajstletni mladenič konec leta 1941 pridružil partizanom, dobrih sedemdeset let pozneje pa je napisal avtobiografsko knjigo Trenutki odločitve. Več o svojih trenutkih odločitve nam bo povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


21.04.2014

Kako iz slepe ulice?

Živimo v družbi, v kateri se zdi, da je pehanje za materialno blaginjo poglavitno vodilo. Temu ustreza tudi družbenoekonomski sistem, ki je hkrati gonilna sila splošnega napredka. Toda v zadnjem času je vse več posameznikov in družbenih skupin, ki menijo, da obstoječi sistem pelje človeštvo v slepo ulico. Ekologi, verski voditelji in drugi menijo, da je treba kompas preusmeriti od sebičnih materialnih potreb k vrednotam, v okviru katerih bi bil človek bolj odprt za sočloveka in naravo. V oddaji Ars humana smo se pogovarjali z biblicistom akademikom dr. Jožetom Krašovcem, filozofom in sociologom dr. Igorjem Škamperletom ter psihologom in psihoanalitikom dr. Tomažem Erzarjem. Vir foto: www.ivy-style.com


14.04.2014

Ars humana

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


07.04.2014

Ars humana

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


31.03.2014

Ars humana

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


24.03.2014

Ars humana

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


17.03.2014

Srečko Kosovel

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


10.03.2014

Dionizij Areopagit in njegov pomen

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


03.03.2014

Ars humana

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


24.02.2014

Zdenko Vrdlovec: Zgodovina filma na Slovenskem 1896-2011

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


17.02.2014

Prihodnost APZ Tone Tomšič in AFS France Marolt

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


10.02.2014

Vladimir Kavčič

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


03.02.2014

Predsokratska misel

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


27.01.2014

Prekmurski Judje in holokavst

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


20.01.2014

Vitomil Zupan(ob 100. obletnici rojstva)

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


13.01.2014

Socialni antropolog Jack Goody

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


Stran 28 od 42
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov