Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Posel zbiranja diktatorjev ima mračno stran. In jaz čutim nepotešljivo željo, da bi jih videl od blizu. Nekaj je na obrazu hudiča in brezmejnih oblikah, ki jih lahko privzame,« je zapisal John Ralston Saul, predsednik mednarodnega PEN centra, ki je bil na Bledu častni gost 47. Mednarodnega srečanja pisateljev PEN. V Radovljici so pripravili literarni večer o njegovem romanu Mračni odkloni, ki je pravkar izšel v slovenskem prevodu Nikija Neubauerja. Gre za politično črno komedijo v kateri skrivnostnega pripovedovalca popelje iz New Yorka v Pariz, Maroko, na Haiti in na bojišča v Jugoslaviji. Med drugim boste slišali Saulove spomine na obisk socialistične Jugoslavije, osvetlil pa je tudi duha zapuščine francoskega racionalizma.
Saula je revija TIME označila za preroka. Vključen je na seznam stotih mislecev in vizionarjev z vsega sveta. Njegovo študijo z naslovom Premišljevanje siamskega dvojčka je ugledna revija Maclean razglasila za najboljše neliterarno delo v dvajsetem stoletju. Njegova dela so prevedena v 30 jezikov.
Pogovor je vodil podpredsednik Slovenskega centra PEN Marjan Strojan.
»Posel zbiranja diktatorjev ima mračno stran. In jaz čutim nepotešljivo željo, da bi jih videl od blizu. Nekaj je na obrazu hudiča in brezmejnih oblikah, ki jih lahko privzame,« je zapisal John Ralston Saul, predsednik Mednarodnega PEN-a, ki je bil na Bledu častni gost 47. Mednarodnega srečanja pisateljev PEN. V Radovljici so pripravili literarni večer o njegovem romanu Mračni odkloni, ki je pravkar izšel v slovenskem prevodu Nikija Neubauerja. Gre za politično črno komedijo v kateri skrivnostnega pripovedovalca popelje iz New Yorka v Pariz, Maroko, na Haiti in na bojišča v Jugoslaviji. Med drugim boste slišali Saulove spomine na obisk socialistične Jugoslavije, osvetlil pa je tudi duha zapuščine francoskega racionalizma.
Saula je revija TIME označila za preroka. Vključen je na seznam stotih mislecev in vizionarjev z vsega sveta. Njegovo študijo z naslovom Premišljevanje siamskega dvojčka je ugledna revija Maclean razglasila za najboljše neliterarno delo v dvajsetem stoletju. Njegova dela so prevedena v 30 jezikov.
Pogovor je vodil podpredsednik Slovenskega centra PEN Marjan Strojan.
»Posel zbiranja diktatorjev ima mračno stran. In jaz čutim nepotešljivo željo, da bi jih videl od blizu. Nekaj je na obrazu hudiča in brezmejnih oblikah, ki jih lahko privzame,« je zapisal John Ralston Saul, predsednik mednarodnega PEN centra, ki je bil na Bledu častni gost 47. Mednarodnega srečanja pisateljev PEN. V Radovljici so pripravili literarni večer o njegovem romanu Mračni odkloni, ki je pravkar izšel v slovenskem prevodu Nikija Neubauerja. Gre za politično črno komedijo v kateri skrivnostnega pripovedovalca popelje iz New Yorka v Pariz, Maroko, na Haiti in na bojišča v Jugoslaviji. Med drugim boste slišali Saulove spomine na obisk socialistične Jugoslavije, osvetlil pa je tudi duha zapuščine francoskega racionalizma.
Saula je revija TIME označila za preroka. Vključen je na seznam stotih mislecev in vizionarjev z vsega sveta. Njegovo študijo z naslovom Premišljevanje siamskega dvojčka je ugledna revija Maclean razglasila za najboljše neliterarno delo v dvajsetem stoletju. Njegova dela so prevedena v 30 jezikov.
Pogovor je vodil podpredsednik Slovenskega centra PEN Marjan Strojan.
»Posel zbiranja diktatorjev ima mračno stran. In jaz čutim nepotešljivo željo, da bi jih videl od blizu. Nekaj je na obrazu hudiča in brezmejnih oblikah, ki jih lahko privzame,« je zapisal John Ralston Saul, predsednik Mednarodnega PEN-a, ki je bil na Bledu častni gost 47. Mednarodnega srečanja pisateljev PEN. V Radovljici so pripravili literarni večer o njegovem romanu Mračni odkloni, ki je pravkar izšel v slovenskem prevodu Nikija Neubauerja. Gre za politično črno komedijo v kateri skrivnostnega pripovedovalca popelje iz New Yorka v Pariz, Maroko, na Haiti in na bojišča v Jugoslaviji. Med drugim boste slišali Saulove spomine na obisk socialistične Jugoslavije, osvetlil pa je tudi duha zapuščine francoskega racionalizma.
Saula je revija TIME označila za preroka. Vključen je na seznam stotih mislecev in vizionarjev z vsega sveta. Njegovo študijo z naslovom Premišljevanje siamskega dvojčka je ugledna revija Maclean razglasila za najboljše neliterarno delo v dvajsetem stoletju. Njegova dela so prevedena v 30 jezikov.
Pogovor je vodil podpredsednik Slovenskega centra PEN Marjan Strojan.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov