Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ozvočimo travnike na Breznici pri Žirovnici

20.05.2018


Ob 1. svetovnem dnevu čebel smo na simbolni ravni vrnili brenčanje čebel na travnike. Pridružili ste se nam lahko na travniku ali pred radijskimi sprejemniki.

Ujel sem jih v tranzistor.

Da bi to nemo pomlad plesale.
Na odru zelene puščave.

Da bi te z njimi učil življenja.
Ne smrti.

(variacija na pesem maj:varoza Malgorzate Lebda)

Vabimo vas, da z brenčanjem čebel ozvočite travnik brez medonosnih rastlin.

  1. Brenčanje čebel lahko predvajate na pametnih telefonih preko posnetka na tej povezavi.

  2. Ustvarite fotografijo in jo objavite na Facebook strani dogodka.

  3. Deset najboljših fotografij bomo nagradili s knjižnimi in glasbenimi nagradami.

Čeprav se zdi, da so čebele zelo prisotne v našem okolju, se zaradi intenzivnega kmetijstva širijo zelene puščave, travniki brez medonosnih rastlin in s tem brez čebel. V sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in širšo javnostjo na simbolni ravni vračamo brenčanje čebel na travnike. Projektu se lahko pridružite, da na travniku po vaši izbiri predvajate posnetek šumenja čebel in sodelujete v nagradni igri.

 

Na svetovni dan čebel, 20. maja, se bo ob 18h na travniku na Breznici pri Žirovnici, rojstnem kraju začetnika modernega čebelarstva Antona Janše, se je Aleksander Čobec pogovarjal z biologom in čebelarjem Janezom Gregorijem ter Polonco Lovšin, vizualno umetnico, ki je za umetniški projekt o čebeljem opraševanju Bodi čebela prejela priznanje Riharda Jakopiča 2018 (posnetek).

 

Koncert za čebele

Čeprav je dolgo časa veljalo prepričanje, da so čebele gluhe, danes vemo, da čebele »slišijo« –  zvok na kratko razdaljo 6 mm (tudi do 10 mm) kot gibanje zraka zaznavajo s tipalnicami.  Na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars smo se jim  zato simbolno poklonili s koncertom za čebele –  glasbo zanj je prav za to priložnost ustvaril skladatelj Brane Zorman.  Koncertje bil na svetovni dan čebel ob 18.15 premierno izveden na travniku na Breznici pri Žirovnici. Frekvenčno območje, na katerem je bil koncert predvajan, se je raztezalo od frekvenčnega območja šumenja čebel, okoli 265 Hz, do območja okoli 2 kHz, do koder v harmoniji z osnovno frekvenco 500 Hz seže petje matic. Del za čebele ustvarjene glasbe, ki smo jo neposredno predvajali na programu Ars, so tako zaznale le – čebele.

Neposredni prenos dogodka je bil na 3. programu Radia Slovenija, 20. maja ob 18h. Avtorja projekta sta Aleksander Čobec in Saška Rakef.

Informativni utrinki na Arsu ob svetovnem dnevu čebel

V utrinkih smo povedali nekaj zanimivosti o čebelah in njihovem pomenu. Posamičen utrinek je trajal do dve minuti. Od 7.20 do 22.00 smo predvajali deset utrinkov v prepoznavni zvočni podobi – rojenje čebel. Avtor Klemen Markovčič.

Oddaje o čebelah

Tematiki čebel smo namenili tudi oddaje Arsov forum, Lirični utrinek in Jezikovni pogovori.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Ozvočimo travnike na Breznici pri Žirovnici

20.05.2018


Ob 1. svetovnem dnevu čebel smo na simbolni ravni vrnili brenčanje čebel na travnike. Pridružili ste se nam lahko na travniku ali pred radijskimi sprejemniki.

Ujel sem jih v tranzistor.

Da bi to nemo pomlad plesale.
Na odru zelene puščave.

Da bi te z njimi učil življenja.
Ne smrti.

(variacija na pesem maj:varoza Malgorzate Lebda)

Vabimo vas, da z brenčanjem čebel ozvočite travnik brez medonosnih rastlin.

  1. Brenčanje čebel lahko predvajate na pametnih telefonih preko posnetka na tej povezavi.

  2. Ustvarite fotografijo in jo objavite na Facebook strani dogodka.

  3. Deset najboljših fotografij bomo nagradili s knjižnimi in glasbenimi nagradami.

Čeprav se zdi, da so čebele zelo prisotne v našem okolju, se zaradi intenzivnega kmetijstva širijo zelene puščave, travniki brez medonosnih rastlin in s tem brez čebel. V sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in širšo javnostjo na simbolni ravni vračamo brenčanje čebel na travnike. Projektu se lahko pridružite, da na travniku po vaši izbiri predvajate posnetek šumenja čebel in sodelujete v nagradni igri.

 

Na svetovni dan čebel, 20. maja, se bo ob 18h na travniku na Breznici pri Žirovnici, rojstnem kraju začetnika modernega čebelarstva Antona Janše, se je Aleksander Čobec pogovarjal z biologom in čebelarjem Janezom Gregorijem ter Polonco Lovšin, vizualno umetnico, ki je za umetniški projekt o čebeljem opraševanju Bodi čebela prejela priznanje Riharda Jakopiča 2018 (posnetek).

 

Koncert za čebele

Čeprav je dolgo časa veljalo prepričanje, da so čebele gluhe, danes vemo, da čebele »slišijo« –  zvok na kratko razdaljo 6 mm (tudi do 10 mm) kot gibanje zraka zaznavajo s tipalnicami.  Na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars smo se jim  zato simbolno poklonili s koncertom za čebele –  glasbo zanj je prav za to priložnost ustvaril skladatelj Brane Zorman.  Koncertje bil na svetovni dan čebel ob 18.15 premierno izveden na travniku na Breznici pri Žirovnici. Frekvenčno območje, na katerem je bil koncert predvajan, se je raztezalo od frekvenčnega območja šumenja čebel, okoli 265 Hz, do območja okoli 2 kHz, do koder v harmoniji z osnovno frekvenco 500 Hz seže petje matic. Del za čebele ustvarjene glasbe, ki smo jo neposredno predvajali na programu Ars, so tako zaznale le – čebele.

Neposredni prenos dogodka je bil na 3. programu Radia Slovenija, 20. maja ob 18h. Avtorja projekta sta Aleksander Čobec in Saška Rakef.

Informativni utrinki na Arsu ob svetovnem dnevu čebel

V utrinkih smo povedali nekaj zanimivosti o čebelah in njihovem pomenu. Posamičen utrinek je trajal do dve minuti. Od 7.20 do 22.00 smo predvajali deset utrinkov v prepoznavni zvočni podobi – rojenje čebel. Avtor Klemen Markovčič.

Oddaje o čebelah

Tematiki čebel smo namenili tudi oddaje Arsov forum, Lirični utrinek in Jezikovni pogovori.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov