Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skrajšana ponovitev večera Velika panonska muzika, ki je v okviru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi počastili spomin na 100. obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Prireditev je potekala 11. junija 2019 v dvorani Kulturnega doma v Beltincih. Vodila sta jo Sanja Rejc in Renato Horvat, vsebinsko pa jo je zasnovala mag. Simona Moličnik.
Prekmurski mojstri umetniške besede: Feri Lainšček, Vlado Žabot, Štefan Kardoš in Dušan Šarotar.
Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je v okviru radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi potekala javna prireditev z naslovom Velika panonska muzika. Večer se je odvil 11. junija 2019 v dvorani Kulturnega doma v Beltincih.
Beseda in pesem sta stopali po močvirju, odstirali meglice, valovili z žitnimi polji, se potapljali v mehkobo in strast panonskih sozvočij ter razkrivali živopisnost prekmurskega zgodovinskega spomina. Ta seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina ter odzvanja tako v literaturi kot v glasbi, ki jo s seboj v svet nosijo številni prekmurski umetniki.Glasba, ki meja ne pozna, se je razvila iz strasti značilnih in še danes cenjenih prekmurskih godčevskih viž, v pesmi pa je izrazila trpkost notranje bolečine ter dokazala moč za premagovanje različnih čustvenih razpoloženj. Nastopili so številni prekmurski ljudski glasbeniki, usode življenj svojih protagonistov pa so iz svojih romanov in sag odstirali prekmurski mojstri umetniške besede: Feri Lainšček, Vlado Žabot, Štefan Kardoš in Dušan Šarotar. Scenarij je pripravila Simona Moličnik.
Vabimo vas, da doživite večer v skrajšani različici ponovitve na programu ARS.
Skrajšana ponovitev večera Velika panonska muzika, ki je v okviru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi počastili spomin na 100. obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Prireditev je potekala 11. junija 2019 v dvorani Kulturnega doma v Beltincih. Vodila sta jo Sanja Rejc in Renato Horvat, vsebinsko pa jo je zasnovala mag. Simona Moličnik.
Prekmurski mojstri umetniške besede: Feri Lainšček, Vlado Žabot, Štefan Kardoš in Dušan Šarotar.
Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je v okviru radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi potekala javna prireditev z naslovom Velika panonska muzika. Večer se je odvil 11. junija 2019 v dvorani Kulturnega doma v Beltincih.
Beseda in pesem sta stopali po močvirju, odstirali meglice, valovili z žitnimi polji, se potapljali v mehkobo in strast panonskih sozvočij ter razkrivali živopisnost prekmurskega zgodovinskega spomina. Ta seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina ter odzvanja tako v literaturi kot v glasbi, ki jo s seboj v svet nosijo številni prekmurski umetniki.Glasba, ki meja ne pozna, se je razvila iz strasti značilnih in še danes cenjenih prekmurskih godčevskih viž, v pesmi pa je izrazila trpkost notranje bolečine ter dokazala moč za premagovanje različnih čustvenih razpoloženj. Nastopili so številni prekmurski ljudski glasbeniki, usode življenj svojih protagonistov pa so iz svojih romanov in sag odstirali prekmurski mojstri umetniške besede: Feri Lainšček, Vlado Žabot, Štefan Kardoš in Dušan Šarotar. Scenarij je pripravila Simona Moličnik.
Vabimo vas, da doživite večer v skrajšani različici ponovitve na programu ARS.
Fotoreportaža sodi med najlepše vizualne primere pripovedovanja. Razstavni projekt Na drugi strani – slovenska fotoreportaža, ki so ga postavili v Galeriji Jakopič, prinaša zgodovinski pregled takega pripovedovanja zgodb s perspektive komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Pripravljali so ga dve leti, postavitev pa izhaja iz razumevanja dela fotoreporterjev in ne samo rezultatov njihovega dela. Na fografiji fotoreporterji časnika Delo Janez Zrnec, Zoran Vogrinčič, Janez Pukšič, Srdjan Živulović, Dragan Arrigler, avtor Igor Modic, vir spletna stran Galerije Jakopič.
Neapelj, milijonska prestolnica Južne Italije navdušuje z živahnim življenjskim ritmom in številnimi umetniškimi zakladi. Enega najpomembnejših – Aleksandrov mozaik iz tamkajšnjega Arheološkega muzeja – bodo v naslednjih mesecih celovito obnovili, in omogočali sproten ogled. V deželi Kampanija so se v teh dneh znova odprli muzeji, in v enem od njih so odkrili izginotje neprecenljive umetnine – ki pa so jo policisti medtem tudi že našli. V teh dneh pa je italijansko kulturno ministrstvo otok Prócida blizu Neaplja razglasilo za kulturno prestolnico Italije v letu 2022. Prispevek je pripravl Janko Petrovec.
Smo na tretjini najhladnejšega letnega časa, zime. Pred nami so dolge noči, snežni meteži in nizke temperature. Podobne asociacije vzbuja tudi Simfonija št. 7 angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa iz leta 1952, imenovana Antarktična simfonija, ki jo bomo poslušali v tokratni oddaji Glasba 20. stoletja.
Kdaj ste nazadnje napisali pismo z roko? Če se ne spomnite, lahko to mogoče storite v tokratnem tednu pisanja z roko. Pri Društvu Radi pišemo z roko poudarjajo pozitivne učinke takega pisanja: med drugim si vsebine bolje zapomnimo, možgani pa delujejo kompleksneje. Letošnji ambasadorji pisanja z roko so zdravnik Erik Brecelj, režiserka Urša Menart in kolesar Tadej Pogačar, ob podpori ministrstva za izobraževanje pa v njem sodeluje več kot 200 osnovnih in srednjih šol, domov za starejše, ljudskih univerz in knjižnic.
Na velikem odru ljubljanske Drame je bil 15. 1. 2021 spominski večer, posvečen Dušanu Jovanoviću, dramatiku, režiserju, pisatelju in pesniku, ki je umrl na zadnji dan lanskega leta. Velikemu ustvarjalcu so se poklonili številni prijatelji, sodelavci in poznavalci njegovega dela in sopotniki. Prireditev je bilo mogoče spremljati po spletu. »Od Dušana Jovanovića se je nemogoče posloviti. Njegova osebna veličina in pogumna umetniška govorica sta nas vedno združevali in povezovali.« S to mislijo je ljubljanska Drama povabila k spominskemu večeru, na katerem so nastopili številni ljudje gledališča in vsak po svoje izražali nemoč ob misli, da Dušana Jovanovića ni več hkrati pa izražali spoštovanje in občudovanje. Tadeja Krečič
Neveljaven email naslov