Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslušajte pogovora z umetnostno zgodovinarko Saro Müller in s kitaristom Makom Grgićem.
V slavnostni dvorani Narodne galerije se bo ob 20.00 začel 2. koncert 19. cikla Sozvočje svetov.
Pred prenosom 1. koncerta cikla Sozvočje svetov je Narodna galerija Ljubljana pripravila predavanja umetnostnih zgodovinarjev o umetniških znamenitostih, povezanih s tematiko koncerta. Poslušajte pogovor novinarke Ize Pevec z umetnostno zgodovinarko Saro Müller, zaposleno v knjižnici Narodne galerije Ljubljana. Njeno področje delovanja je umetnost na prelom 19. v 20. stoletje. V Slavnostni dvorani galerije bo predavala o Palacio Real de Aranjuez / Kraljevi palači iz Aranjueza, ki jo je po naročilu španskega kralja Filipa II. postavil renesančni arhitekt in kipar Juan Bautistu de Toledo, dokončal pa jo je arhitekt Juan de Herrera. Mogočno kraljevo palačo obdajajo obsežni vrtovi, ki so leta 1939 navdahnili španskega skladatelja Joaquina Rodriga, da je v Parizu ustvaril svoj Concerto de Aranjuez. Glasbena urednica Tjaša Krajnc pa je pred mikrofon povabila solista večera, vse bolj mednarodno uveljavljenega slovenskega kitarista Maka Grgića, ki bo s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije zaigral Koncert iz Aranjueza Joaquina Rodriga.
Poslušajte pogovora z umetnostno zgodovinarko Saro Müller in s kitaristom Makom Grgićem.
V slavnostni dvorani Narodne galerije se bo ob 20.00 začel 2. koncert 19. cikla Sozvočje svetov.
Pred prenosom 1. koncerta cikla Sozvočje svetov je Narodna galerija Ljubljana pripravila predavanja umetnostnih zgodovinarjev o umetniških znamenitostih, povezanih s tematiko koncerta. Poslušajte pogovor novinarke Ize Pevec z umetnostno zgodovinarko Saro Müller, zaposleno v knjižnici Narodne galerije Ljubljana. Njeno področje delovanja je umetnost na prelom 19. v 20. stoletje. V Slavnostni dvorani galerije bo predavala o Palacio Real de Aranjuez / Kraljevi palači iz Aranjueza, ki jo je po naročilu španskega kralja Filipa II. postavil renesančni arhitekt in kipar Juan Bautistu de Toledo, dokončal pa jo je arhitekt Juan de Herrera. Mogočno kraljevo palačo obdajajo obsežni vrtovi, ki so leta 1939 navdahnili španskega skladatelja Joaquina Rodriga, da je v Parizu ustvaril svoj Concerto de Aranjuez. Glasbena urednica Tjaša Krajnc pa je pred mikrofon povabila solista večera, vse bolj mednarodno uveljavljenega slovenskega kitarista Maka Grgića, ki bo s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije zaigral Koncert iz Aranjueza Joaquina Rodriga.
Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? Z glasbo in petjem povezane spomine bo z nami delila gospa Marta Adamič s Hudega konca. Pripovedovala bo o petju po hišah, v cerkvi, med kmečkimi ženskami, podelila spomin na snemanje z Zmago Kumar: »V osnovni šoli smo snemali, na trak so snemali, najprej so nas spraševali, od kje smo, ali se iz roda v rok prenaša, nato smo pa peli.« Pridružil se nam bo tudi Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist, ki se posveča raziskovanju in izvajanju slovenske ljudske glasbe. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji. Veseli smo vaših predlogov in vprašanj. na fotografiji: Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist
Po telefonski zvezi se nam bo pridružila koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec. Spraševali se bomo, kako je ptičje petje zvenelo v času Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic. Kako zveni danes? Poslušali bomo, kako odmeva v glasbi. Govorili pa bomo tudi o petju človeka. Ali lahko človeški glas poustvari ptičje petje? Kako se razlikujeta petje ptic in petje človeka? Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? na fotografiji: koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec z babico Ivanko Stritar (osebni arhiv)
»Svet je mogoče doživljati, čutiti, misliti, dojeti tudi z zaprtimi očmi. V tišini, zvoku iz narave, besedi iz človekovih ust,« je zapisal zdravnik specialist nevropediater Igor M Ravnik in dodal: »Dan se ne začne s tem, da nam z ekrana voščijo Dober dan, ampak že prej, ko zaslišimo ptičje petje …« Zato bomo tudi v svet glasbe in z njo povezanih spominov tokrat vstopili s ptičjim petjem in glasbo, ki jo je navdihnilo.
Neveljaven email naslov