Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tekmovalna sekcija Perspektive po štirih včerajšnjih danes ponuja še dva filma, Ray in Liz ter Razbijalka sistema. Pri tej gre za pretresljiv prikaz nezmožnosti prilagoditve devetletne deklice z vedenjsko motnjo, prežet pa je z neprizanesljivo šokantnostjo in toplo človečnostjo.
V nasprotju z Ljubljano si bodo gledalci v Novem mestu lahko že danes ogledali film Medtem ko vas ni bilo angleškega režiserja Kena Loacha, ki v filmu znova načenja osrednjo temo številnih svojih filmov – delavsko izkoriščanje.
Najbolj dejaven iz romunskega novega vala pa je očitno Corneliu Porumboiu, ki se po lanskem dokumentarcu Neskončni nogomet letos že predstavlja z novim filmom, tokrat igranim – Žvižgači. Gre za izvirno interpretacijo kriminalnega žanra, ki ga je avtor v svojem značilnem slogu obarval komično.
"Vsakič se mi je zdelo, kot da sem se vtihotapil v zasebno življenje popolnih tujcev, kot da sem se splazil v njihovo družino."
Teče drugi dan Liffa in na sporedu je že morda letošnji najodmevnejši festivalski zmagovalec, južnokorejski film Parazit, za katerega je Bong Joon-ho prejel v Cannesu zlato palmo. Bong Joon Ho je avtor uspešnice Okja, v Parazitu, pa prikazuje nekoliko karikirano zgodbo o revni, brezposelni družini, ki živi v kletnem stanovanju. Sin se spoprijatelji s študentom ugledne univerze, ta pa mu pove za dobro plačano delo učitelja pri bogati družini. Po pogovoru res dobi delo in postane učitelj njihove čudovite hčerke. Bong Joon-ho je zamisel za film črpal iz lastnih izkušenj:
“Vsakič se mi je zdelo, kot da sem se vtihotapil v zasebno življenje popolnih tujcev, kot da sem se splazil v njihovo družino. In film v resnici temelji na tem občutku – posebno prva polovica. S fantom, ki sem ga učil, sem se veliko pogovarjal. Dobro sva se zabavala. Vendar se v resnici nisem osredotočil na to, da bi ga karkoli naučil, zato so me po dveh mesecih odpustili.”
Skratka Bong Joon Ho prek zanimivega kršenja pravil žanra drame ne bi mogel biti natančnejši v prikazu dveh skrajnih polov družbe.
Tekmovalna sekcija Perspektive po štirih včerajšnjih danes ponuja še dva filma, Ray in Liz ter Razbijalka sistema. Pri tej gre za pretresljiv prikaz nezmožnosti prilagoditve devetletne deklice z vedenjsko motnjo, prežet pa je z neprizanesljivo šokantnostjo in toplo človečnostjo.
V nasprotju z Ljubljano si bodo gledalci v Novem mestu lahko že danes ogledali film Medtem ko vas ni bilo angleškega režiserja Kena Loacha, ki v filmu znova načenja osrednjo temo številnih svojih filmov – delavsko izkoriščanje.
Najbolj dejaven iz romunskega novega vala pa je očitno Corneliu Porumboiu, ki se po lanskem dokumentarcu Neskončni nogomet letos že predstavlja z novim filmom, tokrat igranim – Žvižgači. Gre za izvirno interpretacijo kriminalnega žanra, ki ga je avtor v svojem značilnem slogu obarval komično.
"Vsakič se mi je zdelo, kot da sem se vtihotapil v zasebno življenje popolnih tujcev, kot da sem se splazil v njihovo družino."
Teče drugi dan Liffa in na sporedu je že morda letošnji najodmevnejši festivalski zmagovalec, južnokorejski film Parazit, za katerega je Bong Joon-ho prejel v Cannesu zlato palmo. Bong Joon Ho je avtor uspešnice Okja, v Parazitu, pa prikazuje nekoliko karikirano zgodbo o revni, brezposelni družini, ki živi v kletnem stanovanju. Sin se spoprijatelji s študentom ugledne univerze, ta pa mu pove za dobro plačano delo učitelja pri bogati družini. Po pogovoru res dobi delo in postane učitelj njihove čudovite hčerke. Bong Joon-ho je zamisel za film črpal iz lastnih izkušenj:
“Vsakič se mi je zdelo, kot da sem se vtihotapil v zasebno življenje popolnih tujcev, kot da sem se splazil v njihovo družino. In film v resnici temelji na tem občutku – posebno prva polovica. S fantom, ki sem ga učil, sem se veliko pogovarjal. Dobro sva se zabavala. Vendar se v resnici nisem osredotočil na to, da bi ga karkoli naučil, zato so me po dveh mesecih odpustili.”
Skratka Bong Joon Ho prek zanimivega kršenja pravil žanra drame ne bi mogel biti natančnejši v prikazu dveh skrajnih polov družbe.
Fotoreportaža sodi med najlepše vizualne primere pripovedovanja. Razstavni projekt Na drugi strani – slovenska fotoreportaža, ki so ga postavili v Galeriji Jakopič, prinaša zgodovinski pregled takega pripovedovanja zgodb s perspektive komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Pripravljali so ga dve leti, postavitev pa izhaja iz razumevanja dela fotoreporterjev in ne samo rezultatov njihovega dela. Na fografiji fotoreporterji časnika Delo Janez Zrnec, Zoran Vogrinčič, Janez Pukšič, Srdjan Živulović, Dragan Arrigler, avtor Igor Modic, vir spletna stran Galerije Jakopič.
Neapelj, milijonska prestolnica Južne Italije navdušuje z živahnim življenjskim ritmom in številnimi umetniškimi zakladi. Enega najpomembnejših – Aleksandrov mozaik iz tamkajšnjega Arheološkega muzeja – bodo v naslednjih mesecih celovito obnovili, in omogočali sproten ogled. V deželi Kampanija so se v teh dneh znova odprli muzeji, in v enem od njih so odkrili izginotje neprecenljive umetnine – ki pa so jo policisti medtem tudi že našli. V teh dneh pa je italijansko kulturno ministrstvo otok Prócida blizu Neaplja razglasilo za kulturno prestolnico Italije v letu 2022. Prispevek je pripravl Janko Petrovec.
Smo na tretjini najhladnejšega letnega časa, zime. Pred nami so dolge noči, snežni meteži in nizke temperature. Podobne asociacije vzbuja tudi Simfonija št. 7 angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa iz leta 1952, imenovana Antarktična simfonija, ki jo bomo poslušali v tokratni oddaji Glasba 20. stoletja.
Kdaj ste nazadnje napisali pismo z roko? Če se ne spomnite, lahko to mogoče storite v tokratnem tednu pisanja z roko. Pri Društvu Radi pišemo z roko poudarjajo pozitivne učinke takega pisanja: med drugim si vsebine bolje zapomnimo, možgani pa delujejo kompleksneje. Letošnji ambasadorji pisanja z roko so zdravnik Erik Brecelj, režiserka Urša Menart in kolesar Tadej Pogačar, ob podpori ministrstva za izobraževanje pa v njem sodeluje več kot 200 osnovnih in srednjih šol, domov za starejše, ljudskih univerz in knjižnic.
Na velikem odru ljubljanske Drame je bil 15. 1. 2021 spominski večer, posvečen Dušanu Jovanoviću, dramatiku, režiserju, pisatelju in pesniku, ki je umrl na zadnji dan lanskega leta. Velikemu ustvarjalcu so se poklonili številni prijatelji, sodelavci in poznavalci njegovega dela in sopotniki. Prireditev je bilo mogoče spremljati po spletu. »Od Dušana Jovanovića se je nemogoče posloviti. Njegova osebna veličina in pogumna umetniška govorica sta nas vedno združevali in povezovali.« S to mislijo je ljubljanska Drama povabila k spominskemu večeru, na katerem so nastopili številni ljudje gledališča in vsak po svoje izražali nemoč ob misli, da Dušana Jovanovića ni več hkrati pa izražali spoštovanje in občudovanje. Tadeja Krečič
Neveljaven email naslov