Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tekmovalna sekcija Perspektive po štirih včerajšnjih danes ponuja še dva filma, Ray in Liz ter Razbijalka sistema. Pri tej gre za pretresljiv prikaz nezmožnosti prilagoditve devetletne deklice z vedenjsko motnjo, prežet pa je z neprizanesljivo šokantnostjo in toplo človečnostjo.
V nasprotju z Ljubljano si bodo gledalci v Novem mestu lahko že danes ogledali film Medtem ko vas ni bilo angleškega režiserja Kena Loacha, ki v filmu znova načenja osrednjo temo številnih svojih filmov – delavsko izkoriščanje.
Najbolj dejaven iz romunskega novega vala pa je očitno Corneliu Porumboiu, ki se po lanskem dokumentarcu Neskončni nogomet letos že predstavlja z novim filmom, tokrat igranim – Žvižgači. Gre za izvirno interpretacijo kriminalnega žanra, ki ga je avtor v svojem značilnem slogu obarval komično.
"Vsakič se mi je zdelo, kot da sem se vtihotapil v zasebno življenje popolnih tujcev, kot da sem se splazil v njihovo družino."
Teče drugi dan Liffa in na sporedu je že morda letošnji najodmevnejši festivalski zmagovalec, južnokorejski film Parazit, za katerega je Bong Joon-ho prejel v Cannesu zlato palmo. Bong Joon Ho je avtor uspešnice Okja, v Parazitu, pa prikazuje nekoliko karikirano zgodbo o revni, brezposelni družini, ki živi v kletnem stanovanju. Sin se spoprijatelji s študentom ugledne univerze, ta pa mu pove za dobro plačano delo učitelja pri bogati družini. Po pogovoru res dobi delo in postane učitelj njihove čudovite hčerke. Bong Joon-ho je zamisel za film črpal iz lastnih izkušenj:
“Vsakič se mi je zdelo, kot da sem se vtihotapil v zasebno življenje popolnih tujcev, kot da sem se splazil v njihovo družino. In film v resnici temelji na tem občutku – posebno prva polovica. S fantom, ki sem ga učil, sem se veliko pogovarjal. Dobro sva se zabavala. Vendar se v resnici nisem osredotočil na to, da bi ga karkoli naučil, zato so me po dveh mesecih odpustili.”
Skratka Bong Joon Ho prek zanimivega kršenja pravil žanra drame ne bi mogel biti natančnejši v prikazu dveh skrajnih polov družbe.
Tekmovalna sekcija Perspektive po štirih včerajšnjih danes ponuja še dva filma, Ray in Liz ter Razbijalka sistema. Pri tej gre za pretresljiv prikaz nezmožnosti prilagoditve devetletne deklice z vedenjsko motnjo, prežet pa je z neprizanesljivo šokantnostjo in toplo človečnostjo.
V nasprotju z Ljubljano si bodo gledalci v Novem mestu lahko že danes ogledali film Medtem ko vas ni bilo angleškega režiserja Kena Loacha, ki v filmu znova načenja osrednjo temo številnih svojih filmov – delavsko izkoriščanje.
Najbolj dejaven iz romunskega novega vala pa je očitno Corneliu Porumboiu, ki se po lanskem dokumentarcu Neskončni nogomet letos že predstavlja z novim filmom, tokrat igranim – Žvižgači. Gre za izvirno interpretacijo kriminalnega žanra, ki ga je avtor v svojem značilnem slogu obarval komično.
"Vsakič se mi je zdelo, kot da sem se vtihotapil v zasebno življenje popolnih tujcev, kot da sem se splazil v njihovo družino."
Teče drugi dan Liffa in na sporedu je že morda letošnji najodmevnejši festivalski zmagovalec, južnokorejski film Parazit, za katerega je Bong Joon-ho prejel v Cannesu zlato palmo. Bong Joon Ho je avtor uspešnice Okja, v Parazitu, pa prikazuje nekoliko karikirano zgodbo o revni, brezposelni družini, ki živi v kletnem stanovanju. Sin se spoprijatelji s študentom ugledne univerze, ta pa mu pove za dobro plačano delo učitelja pri bogati družini. Po pogovoru res dobi delo in postane učitelj njihove čudovite hčerke. Bong Joon-ho je zamisel za film črpal iz lastnih izkušenj:
“Vsakič se mi je zdelo, kot da sem se vtihotapil v zasebno življenje popolnih tujcev, kot da sem se splazil v njihovo družino. In film v resnici temelji na tem občutku – posebno prva polovica. S fantom, ki sem ga učil, sem se veliko pogovarjal. Dobro sva se zabavala. Vendar se v resnici nisem osredotočil na to, da bi ga karkoli naučil, zato so me po dveh mesecih odpustili.”
Skratka Bong Joon Ho prek zanimivega kršenja pravil žanra drame ne bi mogel biti natančnejši v prikazu dveh skrajnih polov družbe.
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Oktober je tradicionalno mesec oblikovanja, zato je Zavod Big - Center za kreativno gospodarstvo danes podelil slovenske nacionalne nagrade za oblikovanje in interier v letu 2020. Nagrade so podelili za brezčasno slovensko oblikovanje, javni in zasebni interier, oblikovanje leta in perspektivnim oblikovalcem.
Med večjimi dogodki v svetu, ki so zaradi virusa COVID-19 odpadli v fizični obliki, je tudi frankfurtski knjižni sejem, največji knjigotrški dogodek v svetu, ki bo do konca tedna v celoti potekal v virtualni obliki. Nemcem je ob začetku sejma treba priznati, da jim je uspelo. Pod skupnim geslom Vsi skupaj, zdaj so pripravili za kar 260 ur programa s 750 udeleženci, med njimi bodo Margaret Atwood, Edward Snowden, Slavoj Žižek in Jamie Oliver. Med 4400 digitalnimi razstavljavci iz 103 držav se bodo prodajale avtorske pravice, skupno pa se bo zvrstilo kar 2200 dogodkov. Častna gostja sejma je Kanada, ki bo to tudi prihodnje leto, ko naj bi sejem potekal v fizični obliki, saj ga virtualno ni mogoče nadomestiti. Direktor sejma Juergen Boos je opozarjal na znamenja upanja in na to, kako so stopili vsi skupaj, da bi sejem izvedli, vendar tudi iskreno izrazil razočaranje: »Razočaran sem, zelo sem razočaran, ker nam ni uspelo pripraviti sejma v fizični obliki. Še posebej za izgubljene priložnosti naših razstavljavcev in obiskovalcev.« Sejma v več kot 30 letih ni niti enkrat izpustil profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač. Poudaril je, da bo tudi letos dogajanje burno, enako kot pretekla leta, ko so poklicni udeleženci od jutra do večera tekali od enega sestanka do drugega. Tokrat bodo pač to počeli na spletu. Manjkala pa bodo večerna neformalna druženja, ki so ključna za dobre poslovne odnose. Knjige izbranih slovenskih založnikov si bo mogoče ogledati na sprehodu po virtualni nacionalni stojnici Javne agencije za knjigo. Med slovenskimi knjigami v tujem jeziku pa so v Frankfurtu v ospredje postavili roman Alme Karlin Urok južnega morja in knjižni prvenec kuharske zvezdnice Ane Roš Sonce in dež. Foto: frankfurtski knjižni sejem
Neveljaven email naslov