Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tekmovalna sekcija Perspektive po štirih včerajšnjih danes ponuja še dva filma, Ray in Liz ter Razbijalka sistema. Pri tej gre za pretresljiv prikaz nezmožnosti prilagoditve devetletne deklice z vedenjsko motnjo, prežet pa je z neprizanesljivo šokantnostjo in toplo človečnostjo.
V nasprotju z Ljubljano si bodo gledalci v Novem mestu lahko že danes ogledali film Medtem ko vas ni bilo angleškega režiserja Kena Loacha, ki v filmu znova načenja osrednjo temo številnih svojih filmov – delavsko izkoriščanje.
Najbolj dejaven iz romunskega novega vala pa je očitno Corneliu Porumboiu, ki se po lanskem dokumentarcu Neskončni nogomet letos že predstavlja z novim filmom, tokrat igranim – Žvižgači. Gre za izvirno interpretacijo kriminalnega žanra, ki ga je avtor v svojem značilnem slogu obarval komično.
"Vsakič se mi je zdelo, kot da sem se vtihotapil v zasebno življenje popolnih tujcev, kot da sem se splazil v njihovo družino."
Teče drugi dan Liffa in na sporedu je že morda letošnji najodmevnejši festivalski zmagovalec, južnokorejski film Parazit, za katerega je Bong Joon-ho prejel v Cannesu zlato palmo. Bong Joon Ho je avtor uspešnice Okja, v Parazitu, pa prikazuje nekoliko karikirano zgodbo o revni, brezposelni družini, ki živi v kletnem stanovanju. Sin se spoprijatelji s študentom ugledne univerze, ta pa mu pove za dobro plačano delo učitelja pri bogati družini. Po pogovoru res dobi delo in postane učitelj njihove čudovite hčerke. Bong Joon-ho je zamisel za film črpal iz lastnih izkušenj:
“Vsakič se mi je zdelo, kot da sem se vtihotapil v zasebno življenje popolnih tujcev, kot da sem se splazil v njihovo družino. In film v resnici temelji na tem občutku – posebno prva polovica. S fantom, ki sem ga učil, sem se veliko pogovarjal. Dobro sva se zabavala. Vendar se v resnici nisem osredotočil na to, da bi ga karkoli naučil, zato so me po dveh mesecih odpustili.”
Skratka Bong Joon Ho prek zanimivega kršenja pravil žanra drame ne bi mogel biti natančnejši v prikazu dveh skrajnih polov družbe.
Tekmovalna sekcija Perspektive po štirih včerajšnjih danes ponuja še dva filma, Ray in Liz ter Razbijalka sistema. Pri tej gre za pretresljiv prikaz nezmožnosti prilagoditve devetletne deklice z vedenjsko motnjo, prežet pa je z neprizanesljivo šokantnostjo in toplo človečnostjo.
V nasprotju z Ljubljano si bodo gledalci v Novem mestu lahko že danes ogledali film Medtem ko vas ni bilo angleškega režiserja Kena Loacha, ki v filmu znova načenja osrednjo temo številnih svojih filmov – delavsko izkoriščanje.
Najbolj dejaven iz romunskega novega vala pa je očitno Corneliu Porumboiu, ki se po lanskem dokumentarcu Neskončni nogomet letos že predstavlja z novim filmom, tokrat igranim – Žvižgači. Gre za izvirno interpretacijo kriminalnega žanra, ki ga je avtor v svojem značilnem slogu obarval komično.
"Vsakič se mi je zdelo, kot da sem se vtihotapil v zasebno življenje popolnih tujcev, kot da sem se splazil v njihovo družino."
Teče drugi dan Liffa in na sporedu je že morda letošnji najodmevnejši festivalski zmagovalec, južnokorejski film Parazit, za katerega je Bong Joon-ho prejel v Cannesu zlato palmo. Bong Joon Ho je avtor uspešnice Okja, v Parazitu, pa prikazuje nekoliko karikirano zgodbo o revni, brezposelni družini, ki živi v kletnem stanovanju. Sin se spoprijatelji s študentom ugledne univerze, ta pa mu pove za dobro plačano delo učitelja pri bogati družini. Po pogovoru res dobi delo in postane učitelj njihove čudovite hčerke. Bong Joon-ho je zamisel za film črpal iz lastnih izkušenj:
“Vsakič se mi je zdelo, kot da sem se vtihotapil v zasebno življenje popolnih tujcev, kot da sem se splazil v njihovo družino. In film v resnici temelji na tem občutku – posebno prva polovica. S fantom, ki sem ga učil, sem se veliko pogovarjal. Dobro sva se zabavala. Vendar se v resnici nisem osredotočil na to, da bi ga karkoli naučil, zato so me po dveh mesecih odpustili.”
Skratka Bong Joon Ho prek zanimivega kršenja pravil žanra drame ne bi mogel biti natančnejši v prikazu dveh skrajnih polov družbe.
Fonolaboratorij obsega zvočno izolirano sobo, v kateri so mikrofon, predojačevalec, zvočniki in druge naprave. Nova pridobitev bo na voljo vsem, ki bodo z inštitutom raziskovalno povezani, je poudaril predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kozma Ahačič. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika.
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo zasnovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo snovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
Neveljaven email naslov