Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tekmovalna sekcija Perspektive po štirih včerajšnjih danes ponuja še dva filma, Ray in Liz ter Razbijalka sistema. Pri tej gre za pretresljiv prikaz nezmožnosti prilagoditve devetletne deklice z vedenjsko motnjo, prežet pa je z neprizanesljivo šokantnostjo in toplo človečnostjo.
V nasprotju z Ljubljano si bodo gledalci v Novem mestu lahko že danes ogledali film Medtem ko vas ni bilo angleškega režiserja Kena Loacha, ki v filmu znova načenja osrednjo temo številnih svojih filmov – delavsko izkoriščanje.
Najbolj dejaven iz romunskega novega vala pa je očitno Corneliu Porumboiu, ki se po lanskem dokumentarcu Neskončni nogomet letos že predstavlja z novim filmom, tokrat igranim – Žvižgači. Gre za izvirno interpretacijo kriminalnega žanra, ki ga je avtor v svojem značilnem slogu obarval komično.
"Vsakič se mi je zdelo, kot da sem se vtihotapil v zasebno življenje popolnih tujcev, kot da sem se splazil v njihovo družino."
Teče drugi dan Liffa in na sporedu je že morda letošnji najodmevnejši festivalski zmagovalec, južnokorejski film Parazit, za katerega je Bong Joon-ho prejel v Cannesu zlato palmo. Bong Joon Ho je avtor uspešnice Okja, v Parazitu, pa prikazuje nekoliko karikirano zgodbo o revni, brezposelni družini, ki živi v kletnem stanovanju. Sin se spoprijatelji s študentom ugledne univerze, ta pa mu pove za dobro plačano delo učitelja pri bogati družini. Po pogovoru res dobi delo in postane učitelj njihove čudovite hčerke. Bong Joon-ho je zamisel za film črpal iz lastnih izkušenj:
“Vsakič se mi je zdelo, kot da sem se vtihotapil v zasebno življenje popolnih tujcev, kot da sem se splazil v njihovo družino. In film v resnici temelji na tem občutku – posebno prva polovica. S fantom, ki sem ga učil, sem se veliko pogovarjal. Dobro sva se zabavala. Vendar se v resnici nisem osredotočil na to, da bi ga karkoli naučil, zato so me po dveh mesecih odpustili.”
Skratka Bong Joon Ho prek zanimivega kršenja pravil žanra drame ne bi mogel biti natančnejši v prikazu dveh skrajnih polov družbe.
Tekmovalna sekcija Perspektive po štirih včerajšnjih danes ponuja še dva filma, Ray in Liz ter Razbijalka sistema. Pri tej gre za pretresljiv prikaz nezmožnosti prilagoditve devetletne deklice z vedenjsko motnjo, prežet pa je z neprizanesljivo šokantnostjo in toplo človečnostjo.
V nasprotju z Ljubljano si bodo gledalci v Novem mestu lahko že danes ogledali film Medtem ko vas ni bilo angleškega režiserja Kena Loacha, ki v filmu znova načenja osrednjo temo številnih svojih filmov – delavsko izkoriščanje.
Najbolj dejaven iz romunskega novega vala pa je očitno Corneliu Porumboiu, ki se po lanskem dokumentarcu Neskončni nogomet letos že predstavlja z novim filmom, tokrat igranim – Žvižgači. Gre za izvirno interpretacijo kriminalnega žanra, ki ga je avtor v svojem značilnem slogu obarval komično.
"Vsakič se mi je zdelo, kot da sem se vtihotapil v zasebno življenje popolnih tujcev, kot da sem se splazil v njihovo družino."
Teče drugi dan Liffa in na sporedu je že morda letošnji najodmevnejši festivalski zmagovalec, južnokorejski film Parazit, za katerega je Bong Joon-ho prejel v Cannesu zlato palmo. Bong Joon Ho je avtor uspešnice Okja, v Parazitu, pa prikazuje nekoliko karikirano zgodbo o revni, brezposelni družini, ki živi v kletnem stanovanju. Sin se spoprijatelji s študentom ugledne univerze, ta pa mu pove za dobro plačano delo učitelja pri bogati družini. Po pogovoru res dobi delo in postane učitelj njihove čudovite hčerke. Bong Joon-ho je zamisel za film črpal iz lastnih izkušenj:
“Vsakič se mi je zdelo, kot da sem se vtihotapil v zasebno življenje popolnih tujcev, kot da sem se splazil v njihovo družino. In film v resnici temelji na tem občutku – posebno prva polovica. S fantom, ki sem ga učil, sem se veliko pogovarjal. Dobro sva se zabavala. Vendar se v resnici nisem osredotočil na to, da bi ga karkoli naučil, zato so me po dveh mesecih odpustili.”
Skratka Bong Joon Ho prek zanimivega kršenja pravil žanra drame ne bi mogel biti natančnejši v prikazu dveh skrajnih polov družbe.
Tudi to sobotno jutro bodo naše druženje krojili z glasbo povezani spomini. V studiu se nam je pridružil Bogdan Lorber, specialist nevrolog, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski Nevrološki kliniki, zdravnik, katerega družica je že vse od malih nog glasba. In violina. Na fotografiji: Bogdan Lorber, specialist nevrolog
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je na četrti akciji za kulturo pripravil teater. Oder je bilo ministrstvo za kulturo, protestniki pa občinstvo. S seboj so prinesli stole, se posedli pred ministrstvo in vanj zrli 15 minut s pričakovanjem, ali se bo kaj zgodilo, ali bo kdo prišel iz ministrstva in z njimi vzpostavil dialog, ki ga ni bilo. Državno sekretarko Igancijo Fridl Jarc smo za oddajo Kulturna panorama vprašali, ali bodo povabili protestnike k pogovorom.
Na 19. Lirikonfestu v Velenju so podelili festivalske nagrade in priznanja. Nagrado velenjico - čašo nesmrtnosti 2020 je prejela pesnica Lidija Dimkovska, mednarodno Pretnarjevo nagrado pa literarni zgodovinar Miran Hladnik.
Dr. Zvonka Zupanič Slavec je v izjemni monografiji Ars medici zapisala: »Poglejmo k starim Grkom in njihovemu pojmovanju medicine. Apolon je bil bog glasbe, zlasti igranja na liro in hkrati zaščitnik medicine. Njegova polsestra Atena je kot Atena-Higieia skrbela za zdravje in hkrati navdihovala umetnike. Apolon in Atena sta torej v sebi združevala medicino in umetnost v najširšem pomenu besede.« Več o glasbi v življenju zdravnikov in zdravniškem orkestru Camerata medica nam bo povedal kirurg, prof. dr. Pavle Košorok. Na fotografiji: prof. dr. Pavle Košorok
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Naša gostja je bila dr. Mojce Demšar. Njena violina tke glasbo orkestra od prvih let pa vse do danes. Na fotografiji: dr. Mojca Demšar
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Orkester je in še vedno igra po vsej Sloveniji, redno nastopa na strokovnih sestankih in drugih zdravniških prireditvah ter seveda za bolnike v Kliničnem centru v Ljubljani. Obogati tudi marsikatero svečanost ljubljanske Medicinske fakultete in se vsako leto predstavi občinstvu s premiernim celovečernim koncertom. O prvih korakih orkestra pripoveduje dr. Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki. Na fotografiji: dr. Bogdan Lorber (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov