Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tekmovalna sekcija Perspektive po štirih včerajšnjih danes ponuja še dva filma, Ray in Liz ter Razbijalka sistema. Pri tej gre za pretresljiv prikaz nezmožnosti prilagoditve devetletne deklice z vedenjsko motnjo, prežet pa je z neprizanesljivo šokantnostjo in toplo človečnostjo.
V nasprotju z Ljubljano si bodo gledalci v Novem mestu lahko že danes ogledali film Medtem ko vas ni bilo angleškega režiserja Kena Loacha, ki v filmu znova načenja osrednjo temo številnih svojih filmov – delavsko izkoriščanje.
Najbolj dejaven iz romunskega novega vala pa je očitno Corneliu Porumboiu, ki se po lanskem dokumentarcu Neskončni nogomet letos že predstavlja z novim filmom, tokrat igranim – Žvižgači. Gre za izvirno interpretacijo kriminalnega žanra, ki ga je avtor v svojem značilnem slogu obarval komično.
"Vsakič se mi je zdelo, kot da sem se vtihotapil v zasebno življenje popolnih tujcev, kot da sem se splazil v njihovo družino."
Teče drugi dan Liffa in na sporedu je že morda letošnji najodmevnejši festivalski zmagovalec, južnokorejski film Parazit, za katerega je Bong Joon-ho prejel v Cannesu zlato palmo. Bong Joon Ho je avtor uspešnice Okja, v Parazitu, pa prikazuje nekoliko karikirano zgodbo o revni, brezposelni družini, ki živi v kletnem stanovanju. Sin se spoprijatelji s študentom ugledne univerze, ta pa mu pove za dobro plačano delo učitelja pri bogati družini. Po pogovoru res dobi delo in postane učitelj njihove čudovite hčerke. Bong Joon-ho je zamisel za film črpal iz lastnih izkušenj:
“Vsakič se mi je zdelo, kot da sem se vtihotapil v zasebno življenje popolnih tujcev, kot da sem se splazil v njihovo družino. In film v resnici temelji na tem občutku – posebno prva polovica. S fantom, ki sem ga učil, sem se veliko pogovarjal. Dobro sva se zabavala. Vendar se v resnici nisem osredotočil na to, da bi ga karkoli naučil, zato so me po dveh mesecih odpustili.”
Skratka Bong Joon Ho prek zanimivega kršenja pravil žanra drame ne bi mogel biti natančnejši v prikazu dveh skrajnih polov družbe.
Tekmovalna sekcija Perspektive po štirih včerajšnjih danes ponuja še dva filma, Ray in Liz ter Razbijalka sistema. Pri tej gre za pretresljiv prikaz nezmožnosti prilagoditve devetletne deklice z vedenjsko motnjo, prežet pa je z neprizanesljivo šokantnostjo in toplo človečnostjo.
V nasprotju z Ljubljano si bodo gledalci v Novem mestu lahko že danes ogledali film Medtem ko vas ni bilo angleškega režiserja Kena Loacha, ki v filmu znova načenja osrednjo temo številnih svojih filmov – delavsko izkoriščanje.
Najbolj dejaven iz romunskega novega vala pa je očitno Corneliu Porumboiu, ki se po lanskem dokumentarcu Neskončni nogomet letos že predstavlja z novim filmom, tokrat igranim – Žvižgači. Gre za izvirno interpretacijo kriminalnega žanra, ki ga je avtor v svojem značilnem slogu obarval komično.
"Vsakič se mi je zdelo, kot da sem se vtihotapil v zasebno življenje popolnih tujcev, kot da sem se splazil v njihovo družino."
Teče drugi dan Liffa in na sporedu je že morda letošnji najodmevnejši festivalski zmagovalec, južnokorejski film Parazit, za katerega je Bong Joon-ho prejel v Cannesu zlato palmo. Bong Joon Ho je avtor uspešnice Okja, v Parazitu, pa prikazuje nekoliko karikirano zgodbo o revni, brezposelni družini, ki živi v kletnem stanovanju. Sin se spoprijatelji s študentom ugledne univerze, ta pa mu pove za dobro plačano delo učitelja pri bogati družini. Po pogovoru res dobi delo in postane učitelj njihove čudovite hčerke. Bong Joon-ho je zamisel za film črpal iz lastnih izkušenj:
“Vsakič se mi je zdelo, kot da sem se vtihotapil v zasebno življenje popolnih tujcev, kot da sem se splazil v njihovo družino. In film v resnici temelji na tem občutku – posebno prva polovica. S fantom, ki sem ga učil, sem se veliko pogovarjal. Dobro sva se zabavala. Vendar se v resnici nisem osredotočil na to, da bi ga karkoli naučil, zato so me po dveh mesecih odpustili.”
Skratka Bong Joon Ho prek zanimivega kršenja pravil žanra drame ne bi mogel biti natančnejši v prikazu dveh skrajnih polov družbe.
Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.
Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo
»Glasba je čas, ki ga v svoji začasnosti ukrademo večnosti,« pove fotograf in filozof dr. Evgen Bavčar, trojni doktor, častni znanstvenik Inštituta za kritične študije v Mehiki in v istem inštitutu tudi direktor laboratorija za nevidno. Je tudi vitez francoske legije časti in častni občan Evrope, razglašen leta 2016. Kot gostujoči profesor je predaval na evropskih in ameriških univerzah o estetiki in problematiki slepih, danes pa nas bo s svojimi glasbenimi spomini popeljal v svet Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic, pa tudi v svet s sončno krajino navdihnjene glasbe – ali kot je povedal dr. Bavčar: »Glasbe, ki sem si jo posnel na magnetofon, glasbe, ki je kot antidrepresiv.« Govorili bomo o svetu absolutnega poslušanja, pa tudi o dostopnosti slepih do drugih, v svetu vizualnega usidranih umetnosti, o izkušnjah ‘pogleda od blizu’. Z besedami dr. Bavčarja: »Imel sem možnost, da sem v Rimu tipal kip Mojzesa od Michelangela. Izkušnja je bila tako močna, da sem jokal.« Na fotografiji: dr. Evgen Bavčar (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov