Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nominacije za oskarje

17.01.2020


Največ nominacij za najprestižnejše nagrade – enajst – so člani akademije namenili kontroverznemu filmu Joker režiserja Todda Phillipsa.

V ponedeljek je Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti razkrila, katere filme je nominiralo njenih 8000 članov. Največ nominacij za najprestižnejše nagrade – enajst – so člani akademije namenili kontroverznemu filmu Joker režiserja Todda Phillipsa.

Film studia Warner Bros je razcepil občinstvo še pred premiero na beneškem festivalu: kritike so letele na Jokerjevo dvoumno upodabljanje nasilja in duševnih bolezni, povezane pa so bile tudi z grozodejstvom, ki se je pred leti zgodilo na eni izmed ameriških projekcij Viteza teme. Na drugi strani pa je Joker postal festivalska in kinematografska uspešnica: v Benetkah je prejel zlatega leva, ki zadnja leta napoveduje rezultat na oskarjih, in do srede januarja je v kinih po svetu zaslužil že več kot milijardo dolarjev.

Joker je z nizkoproračunskim pristopom značajske študije bliže neodvisnemu filmu kot polikanim spektaklom; je drzen in provokativen film, je v recenziji zapisal filmski kritik Radia Slovenija Gorazd Trušnovec. Po oceni Guardianovega kritika Petra Bradshawa pa se ni zgodilo prvič, da je zgodba o genezi superantijunaka pri nominacijah odrinila v ozadje precej boljše filme. Toda Bradshaw hkrati dodaja, da je v svoji karieri videl že šibkejše sezname nominiranih za oskarje.

Jokerja (tokrat brez antipoda v Batmanu) ne bi bilo brez izvrstne – grozljivo lahkotne in hkrati sproščeno zadrgnjene – tragične vloge duševno bolnega komika Arturja Flecka, ki jo je odigral mojster svojega poklica, Joaquin Phoenix. Po vlogi Komoda, ambicioznega sina cesarja Marka Avrelija v Gladiatorju leta 2000, ki sta ji sledili vlogi kantavtorja Johnnyja Casha v filmu Hoja po robu iz leta 2005 ter vojnega veterana Freddija Quella v Gospodarju (pisalo se je leto 2012), si je Phoenix z Jokerjem priigral svojo četrto nominacijo za zlati kipec. Staviti na Jokerja (brez Batmana) sicer nikakor ne bi bilo dobro, toda ta stava se tokrat zdi varnejša od stav na druge igralce. Phoenix je že prejel zlati globus in če bo za vlogo Jokerja navsezadnje dobil še oskarja, ga bo zasluženo; na drugi strani pa ne bi bil prvi, ki bi se mu znova zgodila krivica.

Leonardo DiCaprio, ki dela Phoenixu družbo v kategoriji glavne moške vloge, ga bo, če bo neuspešen, razumel. Sam je po dolgih letih dobrega dela prvega oskarja dočakal razmeroma pozno, z vlogo v Povratniku leta 2015. Drugi zlati kipec se mu (z manjšo verjetnostjo kot Phoenixu prvi) nasmiha za vlogo odcvetelega televizijskega igralca Ricka Daltona v črni komediji Quentina Tarantina Bilo je nekoč v Hollywoodu. Razumel ga bo tudi Scorsese, režiser Irca, ki je na oskarja za režijo čakal vsaj tri desetletja in ga potem prejel za svoj ne ravno najboljši film Dvojna igra. Tarantino ima z oskarji drugačno izkušnjo; zlata kipca za režijo in izvirni scenarij je prejel za svoj tretji celovečerni film Šund.

Po številu nominacij posameznih filmov so bila rekordna leta 1950, 1997 in 2016, ko so filmi Vse o Evi, Titanik in Dežela La La prejeli kar 14 nominacij za oskarje. Na podelitvi se je (z izjemo Titanika) sicer potem pokazala drugačna slika.

Letos je bil porušen drugačen rekord. Prvič v 92-letni zgodovini prestižnih nagrad se je zgodilo, da so kar štirje filmi dobili deset ali več nominacij. To je glavni poudarek, ki ga lahko opazimo. Pove nam, da je po oceni Akademije za nami dobra letina z več izstopajočimi filmi. Poleg Tarantinovega filma sta deset nominacij prejeli drama z bojišča prve svetovne vojne 1917 režiserja Sama Mendesa in Scorsesejev gangsterski film Irec.

Akademija med glavne nominirance (podobno kot lani Romo) prišteva tudi južnokorejski film Parazit Bong Joon-hoja, ki je prejel šest nominacij. Parazit je nominiran v kategoriji najboljšega mednarodnega filma (ki je zamenjala kategorijo tujejezičnega), hkrati pa se poteguje za najprestižnejši nagradi: za režijo in najboljši film, čeprav je manj verjetno, da se bo ponovila lanska zgodba Rome.

Kar zadeva skupno število nominacij med filmskimi studii, je s 24-imi nominacijami v ospredju pretočna platforma Netflix; to je še eden izmed poudarkov, ki jih ne smemo spregledati in ki kaže na spremembe v filmski krajini.

Pomembno je poudariti, da se Ameriška filmska akademija zadnja leta trudi povečati raznovrstnost svojega članstva. Dejavno izvaja politiko identitet. Zato v svoje vrste vsako leto povabi vse več žensk in neameriških filmskih ustvarjalcev (med novimi člani je tudi slovenska avtorica animiranih filmov Špela Čadež), da bi spremenila svojo še vedno prevladujočo podobo »starejšega belega moškega«, ki odloča o najpomembnejših filmskih nagradah.

Toda ta prizadevanja niso obrodila sadov, če pogledamo letošnje nominirane v glavnih kategorijah. V kategoriji režije ni nobene režiserke, niti Grete Gerwig, čeprav je bil film Čas deklištva nominiran za najboljši film. Njen partner Noah Baumbach pa je bil nominiran za režijo Netflixove Zgodbe o zakonski zvezi. Na neki način utegnemo biti priča zrcalni sliki oskarjev leta 2010, ko je režiserka Kathryn Bigelow prejela oskarja za režijo Bombne misije, medtem ko je njen (nekdanji) mož James Cameron z Avatarjem ostal praznih rok. Greta Gerwig je v resnici edina režiserka, ki je bila v zadnjem desetletju nominirana za režijo, in sicer filma Lady Bird, potem ko je kot prva režiserka v zgodovini oskarja pred desetimi leti prejela Kathryn Bigelow.

Prav tako je edina temnopolta igralka med letošnjimi nominirankami Cynthia Erivo za glavno vlogo v zgodovinski drami Harriet. Hkrati pa je Scarlett Johansson prejela kar dve nominaciji: za glavno vlogo v Zgodbi o zakonski zvezi in za stransko v filmu Zajec Jojo; to na neki način potrjuje sporočilo, ki ga je po razglasitvi nominacij želela poudariti Akademija: da je letos, če upoštevamo vseh 24 oskarjevskih kategorij, nominiranih rekordnih 62 žensk; to je tretjina nominirancev.

Še zanimivost: Al Pacino je prejel nominacijo za stransko vlogo sindikalista Jimmyja Hoffe, svojo prvo v Scorsesejevih filmih. Scorsese je za svoj šesti gangsterski film, triinpolurno pripoved v obliki reminiscenc, prejel nominacijo za režijo. Ali bo znova počaščen z zlatim kipcem, bomo izvedeli 9. februarja.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Nominacije za oskarje

17.01.2020


Največ nominacij za najprestižnejše nagrade – enajst – so člani akademije namenili kontroverznemu filmu Joker režiserja Todda Phillipsa.

V ponedeljek je Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti razkrila, katere filme je nominiralo njenih 8000 članov. Največ nominacij za najprestižnejše nagrade – enajst – so člani akademije namenili kontroverznemu filmu Joker režiserja Todda Phillipsa.

Film studia Warner Bros je razcepil občinstvo še pred premiero na beneškem festivalu: kritike so letele na Jokerjevo dvoumno upodabljanje nasilja in duševnih bolezni, povezane pa so bile tudi z grozodejstvom, ki se je pred leti zgodilo na eni izmed ameriških projekcij Viteza teme. Na drugi strani pa je Joker postal festivalska in kinematografska uspešnica: v Benetkah je prejel zlatega leva, ki zadnja leta napoveduje rezultat na oskarjih, in do srede januarja je v kinih po svetu zaslužil že več kot milijardo dolarjev.

Joker je z nizkoproračunskim pristopom značajske študije bliže neodvisnemu filmu kot polikanim spektaklom; je drzen in provokativen film, je v recenziji zapisal filmski kritik Radia Slovenija Gorazd Trušnovec. Po oceni Guardianovega kritika Petra Bradshawa pa se ni zgodilo prvič, da je zgodba o genezi superantijunaka pri nominacijah odrinila v ozadje precej boljše filme. Toda Bradshaw hkrati dodaja, da je v svoji karieri videl že šibkejše sezname nominiranih za oskarje.

Jokerja (tokrat brez antipoda v Batmanu) ne bi bilo brez izvrstne – grozljivo lahkotne in hkrati sproščeno zadrgnjene – tragične vloge duševno bolnega komika Arturja Flecka, ki jo je odigral mojster svojega poklica, Joaquin Phoenix. Po vlogi Komoda, ambicioznega sina cesarja Marka Avrelija v Gladiatorju leta 2000, ki sta ji sledili vlogi kantavtorja Johnnyja Casha v filmu Hoja po robu iz leta 2005 ter vojnega veterana Freddija Quella v Gospodarju (pisalo se je leto 2012), si je Phoenix z Jokerjem priigral svojo četrto nominacijo za zlati kipec. Staviti na Jokerja (brez Batmana) sicer nikakor ne bi bilo dobro, toda ta stava se tokrat zdi varnejša od stav na druge igralce. Phoenix je že prejel zlati globus in če bo za vlogo Jokerja navsezadnje dobil še oskarja, ga bo zasluženo; na drugi strani pa ne bi bil prvi, ki bi se mu znova zgodila krivica.

Leonardo DiCaprio, ki dela Phoenixu družbo v kategoriji glavne moške vloge, ga bo, če bo neuspešen, razumel. Sam je po dolgih letih dobrega dela prvega oskarja dočakal razmeroma pozno, z vlogo v Povratniku leta 2015. Drugi zlati kipec se mu (z manjšo verjetnostjo kot Phoenixu prvi) nasmiha za vlogo odcvetelega televizijskega igralca Ricka Daltona v črni komediji Quentina Tarantina Bilo je nekoč v Hollywoodu. Razumel ga bo tudi Scorsese, režiser Irca, ki je na oskarja za režijo čakal vsaj tri desetletja in ga potem prejel za svoj ne ravno najboljši film Dvojna igra. Tarantino ima z oskarji drugačno izkušnjo; zlata kipca za režijo in izvirni scenarij je prejel za svoj tretji celovečerni film Šund.

Po številu nominacij posameznih filmov so bila rekordna leta 1950, 1997 in 2016, ko so filmi Vse o Evi, Titanik in Dežela La La prejeli kar 14 nominacij za oskarje. Na podelitvi se je (z izjemo Titanika) sicer potem pokazala drugačna slika.

Letos je bil porušen drugačen rekord. Prvič v 92-letni zgodovini prestižnih nagrad se je zgodilo, da so kar štirje filmi dobili deset ali več nominacij. To je glavni poudarek, ki ga lahko opazimo. Pove nam, da je po oceni Akademije za nami dobra letina z več izstopajočimi filmi. Poleg Tarantinovega filma sta deset nominacij prejeli drama z bojišča prve svetovne vojne 1917 režiserja Sama Mendesa in Scorsesejev gangsterski film Irec.

Akademija med glavne nominirance (podobno kot lani Romo) prišteva tudi južnokorejski film Parazit Bong Joon-hoja, ki je prejel šest nominacij. Parazit je nominiran v kategoriji najboljšega mednarodnega filma (ki je zamenjala kategorijo tujejezičnega), hkrati pa se poteguje za najprestižnejši nagradi: za režijo in najboljši film, čeprav je manj verjetno, da se bo ponovila lanska zgodba Rome.

Kar zadeva skupno število nominacij med filmskimi studii, je s 24-imi nominacijami v ospredju pretočna platforma Netflix; to je še eden izmed poudarkov, ki jih ne smemo spregledati in ki kaže na spremembe v filmski krajini.

Pomembno je poudariti, da se Ameriška filmska akademija zadnja leta trudi povečati raznovrstnost svojega članstva. Dejavno izvaja politiko identitet. Zato v svoje vrste vsako leto povabi vse več žensk in neameriških filmskih ustvarjalcev (med novimi člani je tudi slovenska avtorica animiranih filmov Špela Čadež), da bi spremenila svojo še vedno prevladujočo podobo »starejšega belega moškega«, ki odloča o najpomembnejših filmskih nagradah.

Toda ta prizadevanja niso obrodila sadov, če pogledamo letošnje nominirane v glavnih kategorijah. V kategoriji režije ni nobene režiserke, niti Grete Gerwig, čeprav je bil film Čas deklištva nominiran za najboljši film. Njen partner Noah Baumbach pa je bil nominiran za režijo Netflixove Zgodbe o zakonski zvezi. Na neki način utegnemo biti priča zrcalni sliki oskarjev leta 2010, ko je režiserka Kathryn Bigelow prejela oskarja za režijo Bombne misije, medtem ko je njen (nekdanji) mož James Cameron z Avatarjem ostal praznih rok. Greta Gerwig je v resnici edina režiserka, ki je bila v zadnjem desetletju nominirana za režijo, in sicer filma Lady Bird, potem ko je kot prva režiserka v zgodovini oskarja pred desetimi leti prejela Kathryn Bigelow.

Prav tako je edina temnopolta igralka med letošnjimi nominirankami Cynthia Erivo za glavno vlogo v zgodovinski drami Harriet. Hkrati pa je Scarlett Johansson prejela kar dve nominaciji: za glavno vlogo v Zgodbi o zakonski zvezi in za stransko v filmu Zajec Jojo; to na neki način potrjuje sporočilo, ki ga je po razglasitvi nominacij želela poudariti Akademija: da je letos, če upoštevamo vseh 24 oskarjevskih kategorij, nominiranih rekordnih 62 žensk; to je tretjina nominirancev.

Še zanimivost: Al Pacino je prejel nominacijo za stransko vlogo sindikalista Jimmyja Hoffe, svojo prvo v Scorsesejevih filmih. Scorsese je za svoj šesti gangsterski film, triinpolurno pripoved v obliki reminiscenc, prejel nominacijo za režijo. Ali bo znova počaščen z zlatim kipcem, bomo izvedeli 9. februarja.


19.03.2022

Pripovedovalski festival

Vsebine Programa Ars


18.03.2022

Carmen

Vsebine Programa Ars


18.03.2022

Ta dež ne bo ponehal

Vsebine Programa Ars


18.03.2022

Kulturna dediščina je nenadomestljiva

Ukrajina in Slovenija imata skupno Unescovo območje naravne dediščine: bukove pragozdove. Ukrajina ima kar sedem območij vpisanih na Unscove sezname. Mesto Lvov, denimo, je stičišče vzhodne in zahodne kulture z elementi obeh svetov, ukrajinske lesene cerkve so dediščina celotnega človeštva. Kulturna dediščina je v oboroženih spopadih velikokrat tarča, saj predstavlja materialni okvir za identitete tam živečih ljudi. Zaposleni v muzejih in kulturnih ustanovah so ob začetku vojne skušali zaščititi, kar je bilo mogoče, del artefaktov so skrili tudi na Poljskem. Kaj se bo zgodilo s kulturno dediščino v Ukrajini, v tem trenutku ne ve nihče. Blaž Mazi


17.03.2022

Kako se bo Slovenija predstavila na Beneškem bienalu?

Po tem, ko so decembra v Moderni galeriji tudi uradno potrdili, da bo Slovenijo na letošnjem Beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše, so slovenski paviljon v kavarni Moderne galerije uradno predstavili Judita Krivec Dragan, sekretarka na Ministrstvu za kulturo, direktor Moderne galerije dr. Aleš Vaupotič in kustos slovenskega paviljona dr. Robert Simonišek. Ob lanskoletni novici, da bo Slovenijo letos zastopal Marko Jakše, so se v javnosti pojavila tudi ugibanja glede lokacije paviljona, ki se je v preteklih nekaj izvedbah bienala nahajal v glavnih prostorih Arzenala. Prostor je težko zagotoviti, še zlasti za več let, saj se je treba dogovarjati vsako leto znova, pravi Judita Krivec Dragan. Nadaljuje, da se bomo tudi letos predstavili v sklopu Arzenala, četudi na drugi lokaciji. Dela Marka Jakšeta, ki se v javnosti ne pojavlja, se sicer dobro povezujejo s temo domišljije in nadrealizma, ki ju je kuratorka Cecilia Alemani letos postavila v ospredje, izziv pa je bil izbrati dela iz njegovega obsežnega opusa. Na ogled bodo slike iz zadnjih dveh desetletij, kot pravi kurator Robert Simonišek sta z umetnikom v ospredje postavila domišljijo kot tako. Postavitev bodo opremili s posebnimi svetlobnimi elementi in peskom, je kurator še pojasnil glede paviljona, ki bo v Benetkah svoja vrata odprl 21. aprila.


17.03.2022

Faust v ljubljanski operi

Vsebine Programa Ars


17.03.2022

Simfoniki in dirigent Raoul Grüneis

Nocoj ob 19:30 se Simfonični orkester RTV Slovenija vrača v svoj koncertni cikel Kromatika – tokrat z mlado domačo solistično zasedbo in dirigentom Raoulom Grüneisom. Koncert boste lahko spremljali tudi v neposrednem prenosu na Arsu.


16.03.2022

"Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator."

"Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator," pravi ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk. Rodila se je v luganski regiji, a že dolgo časa živi v Kijevu. Pesmi Ljube Jakimčuk so prevedene v angleščino, švedščino, nemščino, francoščino, poljščino, hebrejščino, slovaščino in ruščino, njeni eseji pa v angleščino in švedščino. Z njo se je za Svet kulture pogovarjal Vlado Motnikar. "Veliko intervjujev dajem. Občasno pišem članke za vzhodne medije, Slovenijo, Veliko Britanijo in druge države. Ni lahko pisati, že s fikcijo je problem, kaj šele s poezijo. A imamo odgovornost in kultura lahko pomaga kot nekakšna vedenjska terapija. Morali bomo ustvariti nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril sovražnik. Ruska propaganda je obsežna, zato uporabljamo pripovedovanje zgod, da ljudem pojasnjujemo, kaj se dogaja. Moji intervjuji so del informacijske vojne in informacijska vojna je prav tako del prave vojne," dodaja Jakimčuk.


14.03.2022

Samouki kipar Jago se s svojimi hiperrealističnimi deli zgleduje pri Michelangelu

Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.


14.03.2022

V Palači Bonaparte razstavlja Jago, eden najbolj priljubljenih sodobnih italijanskih kiparjev

Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.


09.03.2022

Pogovor s Stevenom Loyem

V ponedeljek se je pričel letošnji cikel sodobne glasbe Zvokotok, ki ga je tokrat oblikoval Sreven Loy, dirigent, skladatelj, strasten promotor nove glasbe v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o zasnovi letošnje koncertne serije ter o njegovem delu z asnamblom Neofonía in Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije.


11.03.2022

Vračanje pogleda v Cukrarni

Odprtje ljubljanske Cukrarne je bilo lani nedvomno dogodek leta na kulturnem področju. Usmeritve novega prostora je tedaj nakazala razstava Čudovitost spomina, zdaj pa se z obsežno skupinsko razstavo Vračanje pogleda posvečajo umetnicam, ki v Sloveniji delujejo od devetdesetih let preteklega stoletja do danes. Žal je tema žensk in umetnic še vedno aktualna, pravi umetniška vodja Cukrarne Alenka Gregorič, ki je razstavo zasnovala v sodelovanju s še tremi kuratorkami – Maro Anjoli Vujić, Matejo Podlesnik in Alenko Trebušak. Na ogled so postavile dela skoraj šestdesetih ustvarjalk v različnih medijih – od slik, skulptur, videov, performansov, intervencij in zvočnih dogodkov, pestre pa so tudi obravnavane teme, ki so razdeljene v štiri sklope: urbana in naravna krajina, telo oziroma figura, umetnostni sistem in družbeno politično okolje. Ti sklopi niso strogo začrtani in se med seboj prepletajo. Tudi zgodovino umetnosti vse preveč določa moški pogled, je ena izmed misli razstave, ki se z naslovom naslanja na knjigo Johna Bergerja Načini gledanja, v kateri se pisec sprašuje o pogledih na žensko v zgodovini umetnosti, ko je bila pogosto upodobljena kot objekt poželenja.


11.03.2022

Kavč festival

Vsebine Programa Ars


10.03.2022

Ajda Stina Turek & Vid Jamnik - Peti koncert v seriji Jazz All Stars predstavlja zgoščenko Rajska ptica

Kulturni center bar Cukrarna v Ljubljani nadaljuje koncertno sodelovanje s tretjim programom Radia Slovenija – programom Ars. Tokrat bosta v ospredju glas mlade pevke in vibrafon – Ajda Stina Turek in Vid Jamnik bosta na koncertu predstavila svoj skupni projekt, album Rajska ptica.


Stran 28 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov