Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Psihološka freska prepovedane ljubezni.
Po kritiško odlično sprejetem knjižnem prvencu Ane Schnabl, zbirki kratkih zgodb Razvezani, za katero je avtorica prejela tudi nagrado za prvenec, je pred nekaj dnevi pri Beletrini izšel njen roman Mojstrovina. V tem nadaljuje s poglabljanjem v psihološke ustroje likov, ki postanejo motor fabule, kar je bilo značilno že za njene kratke zgodbe. Avtorica v romanu izriše usodno srečanje med urednico in pisateljem, na ozadju pa začrta tudi družbeno-politične koordinate osemdesetih let prejšnjega stoletja. O romanu Mojstrovina se je z Ano Schnabl pogovarjala Maja Žvokelj.
Psihološka freska prepovedane ljubezni.
Po kritiško odlično sprejetem knjižnem prvencu Ane Schnabl, zbirki kratkih zgodb Razvezani, za katero je avtorica prejela tudi nagrado za prvenec, je pred nekaj dnevi pri Beletrini izšel njen roman Mojstrovina. V tem nadaljuje s poglabljanjem v psihološke ustroje likov, ki postanejo motor fabule, kar je bilo značilno že za njene kratke zgodbe. Avtorica v romanu izriše usodno srečanje med urednico in pisateljem, na ozadju pa začrta tudi družbeno-politične koordinate osemdesetih let prejšnjega stoletja. O romanu Mojstrovina se je z Ano Schnabl pogovarjala Maja Žvokelj.
"Sredi marca sem odšla, kot ponavadi v svojem ritmu samostojne prevajalke, za nekaj tednov na vikend v bližini Umaga. Dva dni pozneje so se zaprle meje, ob vrnitvi domov bi morala v karanteno, najprej 14-, nato 7-dnevno, in tako sem ostala na morju več kot dva meseca in preživela čudovito pomlad, seveda popestreno z dogodki, ki jih je sprožila epidemija oziroma izredne razmere," opisuje v Zapiskih izza meje prevajalka in Sovretova nagrajenka Nives Vidrih svoje preživljanje epidemije na hrvaški strani Istre. Prisluhnete mu lahko nocoj v oddaji Spomini, pisma in potopisi v nedeljo, 21. junija, ob 19.00 na programu Ars.
»Zelo ljuba pesem mi je koroška Kje so tiste stezice. Če bi bila v tem trenutku glasbenik, bi poskušala ustvariti čudovito pesmico Kje je tista kultura, ki je cvetela in se širila v času narodno osvobodilne borbe.« Dr. Zora Konjajev Foto: Grega Žunič
V Ljubljani je leta 1933 nastal znameniti tercet, včasih tudi kvartet sester Stritar, ki je pel na ljubljanskem radiu in na koncertih s plesnim orkestrom Bojana Adamiča. To je bil eden prvih ženskih ansamblov pri nas. Spomine na to obdobje – predvojni Radio in pevsko delovanje sester Stritar obuja najmlajša izmed sestra, 98-letna doktorica Zora Konjajev, pionirka slovenske pediatrije in častna meščanka Ljubljane. Foto: Grega Žunič
Neveljaven email naslov