Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubljana festival z okrepljenimi varnostnimi in zdravstvenimi ukrepi.
Nekateri izmed tujih festivalov – denimo Bayreuth, Aix-en Provence, Bergen, Edinburg – so že odpovedali letošnje izvedbe. Pri nas pa Darko Brlek, direktor festivala Ljubljana, upa, da bodo večino dogodkov izvedli po predvidenem razporedu. Zaenkrat niso odpovedana tuja gostovanja, se pa obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih. Nekateri poletni festivali v tujini so že odpovedali letošnje izvedbe. Najstarejši izmed njih, Bayreuthske slavnostne igre, letos ne bo stopil v 144. leto svoje zgodovine. Kako bo z izvedbo 107 let starega Veronskega festivala in jubilejnimi, stotimi Salzburškimi slavnostnimi igrami, bodo sporočili do konca maja.
Odpovedane so že tekoče operne in koncertne sezone
Prepoved zbiranja na javnih krajih še vedno velja tudi po skoraj vsej stari celini in na nekaterih drugih predelih sveta. To v praksi pomeni, da je nemogoče organizirati kulturne prireditve. Marsikje po svetu so že odpovedali tekoče operne in koncertne sezone, na primer v Londonu, Münchnu, New Yorku in na Dunaju, samo vprašanje časa je, kdaj se bodo za to odločili tudi pri nas. In pri tem se začnejo pojavljati težave, kajti sezone so oblikovane za nekaj let vnaprej. Kakšne bodo kombinacije odpovedanih in novih, že napovedanih predstav in koncertov v gledaliških in koncertnih dvoranah, ni jasno.
Vrstijo se tudi odpovedi poletnih festivalov po Evropi
Nekateri poletni festivali so, ker jim je zdravje obiskovalcev in vseh udeležencev na prvem mestu, že odpovedali letošnje izvedbe. Najstarejši izmed njih, Bayreuthske slavnostne igre, letos ne bo stopil v 144. leto svoje zgodovine. Prav tako so odpovedani festivali v Bergnu, Aix-en-Provenceu, Edinburgu, vprašljivi so tisti v Pesaru (Rossinijev festival), Glyndebournu, Bregenzu in številni drugi. Kako bo z izvedbo 107 let starega Veronskega festivala in jubilejnimi stotimi Salzburškimi slavnostnimi igrami, bodo sporočili do konca maja. Zaradi odpovedi festivalov bodo prikrajšani tudi poslušalci 3. programa Radia Slovenija, saj ne bo mogoče predvajati posnetkov recitalov, koncertov in opernih predstav, ki bi jih sicer predstavljali v rednih tedenskih oddajah. Tako ne bodo, med drugim, neposredno prenašali predstave ob odprtju Bayreuthskih slavnostnih iger. Radio Slovenija se v neposredne ali odložene prenose iz Bayreutha vključuje že od leta 1951. To nas uvršča med redke radijske postaje, ki se vsako leto 25. julija, pa naj bo nedelja, petek ali svetek, poklonijo temu velikanu operne glasbe.
In kako bo pri nas?
Darko Brlek, direktor festivala Ljubljana, pravi, da je “v tem trenutku program seveda postavljen in za zdaj še ni pričakovati večjih sprememb”. Predvidevajo oziroma upajo, da bodo lahko izvedli večino dogodkov. “Predvsem tiste, na katerih sodelujejo domači izvajalci. Seveda ne moremo vplivati na položaj glede pandemije v juliju in avgustu in s tem povezane težave pri prestopanju meja. Ni namreč nobenega smisla v tem, da kdo pride v Ljubljano oziroma Slovenijo in ga za 14 dni damo v karanteno. Festival bo prav tako drugačen, se bomo pa potrudili izvesti čim večje število dogodkov, ki so že načrtovani. Med njimi prav gotovo Beethovnovo 9. simfonijo s Slovensko filharmonijo in zbori, pa seveda tudi vse preostale dogodke, kot so predstave Matjaža Bergerja, Ivice Buljana in Vlada Kreslina. Skratka, vse dogodke, pri katerih ne bo težav s prehajanjem državnih meja.”
Začetki našega najstarejšega poletnega festivala segajo v leto 1952. Z leti se je razvijal, spreminjal, rasel in pomembno vplival na kulturno življenje v Sloveniji. Zadnja leta pripravijo 70 do 80 dogodkov različnih zvrsti, ki si jih ogleda približno 80.000 domačih in tujih obiskovalcev. Poleg domačih umetnikov in orkestrov na festivalu nastopajo tudi tuji pevci, solisti in orkestri, ki bogatijo kulturni utrip v glavnem mestu. Tudi letos naj ne bi bilo nič drugače. Napovedana tuja gostovanja za zdaj niso odpovedana.
“Člani Bolšoj teatra so trenutno doma, toda s 4. majem bodo začeli skupinske vaje, tako da ni govora, da ne bi prišli k nam. Prav tako ni odpovedal Simfonični orkester iz Pittsburgha z violinistko Anne-Sophie Mutter, tudi koncertna izvedba Beethovnovega Fidelia z Jonasom Kaufmannom v naslovni vlogi ostaja. Vsi čakamo, da bomo videli, kako bo takrat,” dodaja Darko Brlek. Če pa se bodo stvari vendarle razvijale drugače, po črnem scenariju “ne bo nobenega tujega gostovanja, se bomo pa seveda sproti prilagajali razmeram,” je še povedal.
Vsi dogodki bodo na Kongresnem trgu
Zaradi zajezitve pandemije novega koronavirusa se obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih. Organizatorji upajo, da bo 68. izvedba festivala v Ljubljani tekla čim bolj nemoteno, že zdaj pa je jasno, da z okrepljenimi varnostnimi in zdravstvenimi ukrepi.
Darko Brlek takoj doda, da ne bo “dogodkov v zaprtih prostorih, razen mojstrskih tečajev, na katerih sta navzoča le predavatelj in slušatelj in je mogoče zagotoviti varnostno razdaljo. Vse dogodke, ki so bili načrtovani v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, Slovenski filharmoniji in dvorani ljubljanske opere, bomo prestavili na Kongresni trg. Tam namreč laže zagotovimo predvideno varnostno razdaljo oziroma postavimo tak sedežni red, pri katerem bo zagotovljena dvometrska razdalja. Upoštevali bomo vse omejitve, ki bodo pač veljale.”
Črn scenarij?
Kot že zapisano, načrtovana tuja gostovanja lahko odpadejo. Po najbolj črnem scenariju pa se lahko zgodi, da bo še vedno v veljavi odlok vlade Republike Slovenije, ki začasno prepoveduje zbiranje ljudi na javnih shodih, prireditvah in drugih dogodkih na javnih krajih. V tem primeru “prireditev ne bo. Če bi se to zgodilo, bomo seveda vsem povrnili denar za že kupljene vstopnice,” je še dodal Brlek.
Ljubljana festival z okrepljenimi varnostnimi in zdravstvenimi ukrepi.
Nekateri izmed tujih festivalov – denimo Bayreuth, Aix-en Provence, Bergen, Edinburg – so že odpovedali letošnje izvedbe. Pri nas pa Darko Brlek, direktor festivala Ljubljana, upa, da bodo večino dogodkov izvedli po predvidenem razporedu. Zaenkrat niso odpovedana tuja gostovanja, se pa obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih. Nekateri poletni festivali v tujini so že odpovedali letošnje izvedbe. Najstarejši izmed njih, Bayreuthske slavnostne igre, letos ne bo stopil v 144. leto svoje zgodovine. Kako bo z izvedbo 107 let starega Veronskega festivala in jubilejnimi, stotimi Salzburškimi slavnostnimi igrami, bodo sporočili do konca maja.
Odpovedane so že tekoče operne in koncertne sezone
Prepoved zbiranja na javnih krajih še vedno velja tudi po skoraj vsej stari celini in na nekaterih drugih predelih sveta. To v praksi pomeni, da je nemogoče organizirati kulturne prireditve. Marsikje po svetu so že odpovedali tekoče operne in koncertne sezone, na primer v Londonu, Münchnu, New Yorku in na Dunaju, samo vprašanje časa je, kdaj se bodo za to odločili tudi pri nas. In pri tem se začnejo pojavljati težave, kajti sezone so oblikovane za nekaj let vnaprej. Kakšne bodo kombinacije odpovedanih in novih, že napovedanih predstav in koncertov v gledaliških in koncertnih dvoranah, ni jasno.
Vrstijo se tudi odpovedi poletnih festivalov po Evropi
Nekateri poletni festivali so, ker jim je zdravje obiskovalcev in vseh udeležencev na prvem mestu, že odpovedali letošnje izvedbe. Najstarejši izmed njih, Bayreuthske slavnostne igre, letos ne bo stopil v 144. leto svoje zgodovine. Prav tako so odpovedani festivali v Bergnu, Aix-en-Provenceu, Edinburgu, vprašljivi so tisti v Pesaru (Rossinijev festival), Glyndebournu, Bregenzu in številni drugi. Kako bo z izvedbo 107 let starega Veronskega festivala in jubilejnimi stotimi Salzburškimi slavnostnimi igrami, bodo sporočili do konca maja. Zaradi odpovedi festivalov bodo prikrajšani tudi poslušalci 3. programa Radia Slovenija, saj ne bo mogoče predvajati posnetkov recitalov, koncertov in opernih predstav, ki bi jih sicer predstavljali v rednih tedenskih oddajah. Tako ne bodo, med drugim, neposredno prenašali predstave ob odprtju Bayreuthskih slavnostnih iger. Radio Slovenija se v neposredne ali odložene prenose iz Bayreutha vključuje že od leta 1951. To nas uvršča med redke radijske postaje, ki se vsako leto 25. julija, pa naj bo nedelja, petek ali svetek, poklonijo temu velikanu operne glasbe.
In kako bo pri nas?
Darko Brlek, direktor festivala Ljubljana, pravi, da je “v tem trenutku program seveda postavljen in za zdaj še ni pričakovati večjih sprememb”. Predvidevajo oziroma upajo, da bodo lahko izvedli večino dogodkov. “Predvsem tiste, na katerih sodelujejo domači izvajalci. Seveda ne moremo vplivati na položaj glede pandemije v juliju in avgustu in s tem povezane težave pri prestopanju meja. Ni namreč nobenega smisla v tem, da kdo pride v Ljubljano oziroma Slovenijo in ga za 14 dni damo v karanteno. Festival bo prav tako drugačen, se bomo pa potrudili izvesti čim večje število dogodkov, ki so že načrtovani. Med njimi prav gotovo Beethovnovo 9. simfonijo s Slovensko filharmonijo in zbori, pa seveda tudi vse preostale dogodke, kot so predstave Matjaža Bergerja, Ivice Buljana in Vlada Kreslina. Skratka, vse dogodke, pri katerih ne bo težav s prehajanjem državnih meja.”
Začetki našega najstarejšega poletnega festivala segajo v leto 1952. Z leti se je razvijal, spreminjal, rasel in pomembno vplival na kulturno življenje v Sloveniji. Zadnja leta pripravijo 70 do 80 dogodkov različnih zvrsti, ki si jih ogleda približno 80.000 domačih in tujih obiskovalcev. Poleg domačih umetnikov in orkestrov na festivalu nastopajo tudi tuji pevci, solisti in orkestri, ki bogatijo kulturni utrip v glavnem mestu. Tudi letos naj ne bi bilo nič drugače. Napovedana tuja gostovanja za zdaj niso odpovedana.
“Člani Bolšoj teatra so trenutno doma, toda s 4. majem bodo začeli skupinske vaje, tako da ni govora, da ne bi prišli k nam. Prav tako ni odpovedal Simfonični orkester iz Pittsburgha z violinistko Anne-Sophie Mutter, tudi koncertna izvedba Beethovnovega Fidelia z Jonasom Kaufmannom v naslovni vlogi ostaja. Vsi čakamo, da bomo videli, kako bo takrat,” dodaja Darko Brlek. Če pa se bodo stvari vendarle razvijale drugače, po črnem scenariju “ne bo nobenega tujega gostovanja, se bomo pa seveda sproti prilagajali razmeram,” je še povedal.
Vsi dogodki bodo na Kongresnem trgu
Zaradi zajezitve pandemije novega koronavirusa se obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih. Organizatorji upajo, da bo 68. izvedba festivala v Ljubljani tekla čim bolj nemoteno, že zdaj pa je jasno, da z okrepljenimi varnostnimi in zdravstvenimi ukrepi.
Darko Brlek takoj doda, da ne bo “dogodkov v zaprtih prostorih, razen mojstrskih tečajev, na katerih sta navzoča le predavatelj in slušatelj in je mogoče zagotoviti varnostno razdaljo. Vse dogodke, ki so bili načrtovani v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, Slovenski filharmoniji in dvorani ljubljanske opere, bomo prestavili na Kongresni trg. Tam namreč laže zagotovimo predvideno varnostno razdaljo oziroma postavimo tak sedežni red, pri katerem bo zagotovljena dvometrska razdalja. Upoštevali bomo vse omejitve, ki bodo pač veljale.”
Črn scenarij?
Kot že zapisano, načrtovana tuja gostovanja lahko odpadejo. Po najbolj črnem scenariju pa se lahko zgodi, da bo še vedno v veljavi odlok vlade Republike Slovenije, ki začasno prepoveduje zbiranje ljudi na javnih shodih, prireditvah in drugih dogodkih na javnih krajih. V tem primeru “prireditev ne bo. Če bi se to zgodilo, bomo seveda vsem povrnili denar za že kupljene vstopnice,” je še dodal Brlek.
V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.
Vsebine Programa Ars
"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.
Vsebine Programa Ars
Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.
Neveljaven email naslov