Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubljana festival z okrepljenimi varnostnimi in zdravstvenimi ukrepi.
Nekateri izmed tujih festivalov – denimo Bayreuth, Aix-en Provence, Bergen, Edinburg – so že odpovedali letošnje izvedbe. Pri nas pa Darko Brlek, direktor festivala Ljubljana, upa, da bodo večino dogodkov izvedli po predvidenem razporedu. Zaenkrat niso odpovedana tuja gostovanja, se pa obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih. Nekateri poletni festivali v tujini so že odpovedali letošnje izvedbe. Najstarejši izmed njih, Bayreuthske slavnostne igre, letos ne bo stopil v 144. leto svoje zgodovine. Kako bo z izvedbo 107 let starega Veronskega festivala in jubilejnimi, stotimi Salzburškimi slavnostnimi igrami, bodo sporočili do konca maja.
Odpovedane so že tekoče operne in koncertne sezone
Prepoved zbiranja na javnih krajih še vedno velja tudi po skoraj vsej stari celini in na nekaterih drugih predelih sveta. To v praksi pomeni, da je nemogoče organizirati kulturne prireditve. Marsikje po svetu so že odpovedali tekoče operne in koncertne sezone, na primer v Londonu, Münchnu, New Yorku in na Dunaju, samo vprašanje časa je, kdaj se bodo za to odločili tudi pri nas. In pri tem se začnejo pojavljati težave, kajti sezone so oblikovane za nekaj let vnaprej. Kakšne bodo kombinacije odpovedanih in novih, že napovedanih predstav in koncertov v gledaliških in koncertnih dvoranah, ni jasno.
Vrstijo se tudi odpovedi poletnih festivalov po Evropi
Nekateri poletni festivali so, ker jim je zdravje obiskovalcev in vseh udeležencev na prvem mestu, že odpovedali letošnje izvedbe. Najstarejši izmed njih, Bayreuthske slavnostne igre, letos ne bo stopil v 144. leto svoje zgodovine. Prav tako so odpovedani festivali v Bergnu, Aix-en-Provenceu, Edinburgu, vprašljivi so tisti v Pesaru (Rossinijev festival), Glyndebournu, Bregenzu in številni drugi. Kako bo z izvedbo 107 let starega Veronskega festivala in jubilejnimi stotimi Salzburškimi slavnostnimi igrami, bodo sporočili do konca maja. Zaradi odpovedi festivalov bodo prikrajšani tudi poslušalci 3. programa Radia Slovenija, saj ne bo mogoče predvajati posnetkov recitalov, koncertov in opernih predstav, ki bi jih sicer predstavljali v rednih tedenskih oddajah. Tako ne bodo, med drugim, neposredno prenašali predstave ob odprtju Bayreuthskih slavnostnih iger. Radio Slovenija se v neposredne ali odložene prenose iz Bayreutha vključuje že od leta 1951. To nas uvršča med redke radijske postaje, ki se vsako leto 25. julija, pa naj bo nedelja, petek ali svetek, poklonijo temu velikanu operne glasbe.
In kako bo pri nas?
Darko Brlek, direktor festivala Ljubljana, pravi, da je “v tem trenutku program seveda postavljen in za zdaj še ni pričakovati večjih sprememb”. Predvidevajo oziroma upajo, da bodo lahko izvedli večino dogodkov. “Predvsem tiste, na katerih sodelujejo domači izvajalci. Seveda ne moremo vplivati na položaj glede pandemije v juliju in avgustu in s tem povezane težave pri prestopanju meja. Ni namreč nobenega smisla v tem, da kdo pride v Ljubljano oziroma Slovenijo in ga za 14 dni damo v karanteno. Festival bo prav tako drugačen, se bomo pa potrudili izvesti čim večje število dogodkov, ki so že načrtovani. Med njimi prav gotovo Beethovnovo 9. simfonijo s Slovensko filharmonijo in zbori, pa seveda tudi vse preostale dogodke, kot so predstave Matjaža Bergerja, Ivice Buljana in Vlada Kreslina. Skratka, vse dogodke, pri katerih ne bo težav s prehajanjem državnih meja.”
Začetki našega najstarejšega poletnega festivala segajo v leto 1952. Z leti se je razvijal, spreminjal, rasel in pomembno vplival na kulturno življenje v Sloveniji. Zadnja leta pripravijo 70 do 80 dogodkov različnih zvrsti, ki si jih ogleda približno 80.000 domačih in tujih obiskovalcev. Poleg domačih umetnikov in orkestrov na festivalu nastopajo tudi tuji pevci, solisti in orkestri, ki bogatijo kulturni utrip v glavnem mestu. Tudi letos naj ne bi bilo nič drugače. Napovedana tuja gostovanja za zdaj niso odpovedana.
“Člani Bolšoj teatra so trenutno doma, toda s 4. majem bodo začeli skupinske vaje, tako da ni govora, da ne bi prišli k nam. Prav tako ni odpovedal Simfonični orkester iz Pittsburgha z violinistko Anne-Sophie Mutter, tudi koncertna izvedba Beethovnovega Fidelia z Jonasom Kaufmannom v naslovni vlogi ostaja. Vsi čakamo, da bomo videli, kako bo takrat,” dodaja Darko Brlek. Če pa se bodo stvari vendarle razvijale drugače, po črnem scenariju “ne bo nobenega tujega gostovanja, se bomo pa seveda sproti prilagajali razmeram,” je še povedal.
Vsi dogodki bodo na Kongresnem trgu
Zaradi zajezitve pandemije novega koronavirusa se obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih. Organizatorji upajo, da bo 68. izvedba festivala v Ljubljani tekla čim bolj nemoteno, že zdaj pa je jasno, da z okrepljenimi varnostnimi in zdravstvenimi ukrepi.
Darko Brlek takoj doda, da ne bo “dogodkov v zaprtih prostorih, razen mojstrskih tečajev, na katerih sta navzoča le predavatelj in slušatelj in je mogoče zagotoviti varnostno razdaljo. Vse dogodke, ki so bili načrtovani v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, Slovenski filharmoniji in dvorani ljubljanske opere, bomo prestavili na Kongresni trg. Tam namreč laže zagotovimo predvideno varnostno razdaljo oziroma postavimo tak sedežni red, pri katerem bo zagotovljena dvometrska razdalja. Upoštevali bomo vse omejitve, ki bodo pač veljale.”
Črn scenarij?
Kot že zapisano, načrtovana tuja gostovanja lahko odpadejo. Po najbolj črnem scenariju pa se lahko zgodi, da bo še vedno v veljavi odlok vlade Republike Slovenije, ki začasno prepoveduje zbiranje ljudi na javnih shodih, prireditvah in drugih dogodkih na javnih krajih. V tem primeru “prireditev ne bo. Če bi se to zgodilo, bomo seveda vsem povrnili denar za že kupljene vstopnice,” je še dodal Brlek.
Ljubljana festival z okrepljenimi varnostnimi in zdravstvenimi ukrepi.
Nekateri izmed tujih festivalov – denimo Bayreuth, Aix-en Provence, Bergen, Edinburg – so že odpovedali letošnje izvedbe. Pri nas pa Darko Brlek, direktor festivala Ljubljana, upa, da bodo večino dogodkov izvedli po predvidenem razporedu. Zaenkrat niso odpovedana tuja gostovanja, se pa obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih. Nekateri poletni festivali v tujini so že odpovedali letošnje izvedbe. Najstarejši izmed njih, Bayreuthske slavnostne igre, letos ne bo stopil v 144. leto svoje zgodovine. Kako bo z izvedbo 107 let starega Veronskega festivala in jubilejnimi, stotimi Salzburškimi slavnostnimi igrami, bodo sporočili do konca maja.
Odpovedane so že tekoče operne in koncertne sezone
Prepoved zbiranja na javnih krajih še vedno velja tudi po skoraj vsej stari celini in na nekaterih drugih predelih sveta. To v praksi pomeni, da je nemogoče organizirati kulturne prireditve. Marsikje po svetu so že odpovedali tekoče operne in koncertne sezone, na primer v Londonu, Münchnu, New Yorku in na Dunaju, samo vprašanje časa je, kdaj se bodo za to odločili tudi pri nas. In pri tem se začnejo pojavljati težave, kajti sezone so oblikovane za nekaj let vnaprej. Kakšne bodo kombinacije odpovedanih in novih, že napovedanih predstav in koncertov v gledaliških in koncertnih dvoranah, ni jasno.
Vrstijo se tudi odpovedi poletnih festivalov po Evropi
Nekateri poletni festivali so, ker jim je zdravje obiskovalcev in vseh udeležencev na prvem mestu, že odpovedali letošnje izvedbe. Najstarejši izmed njih, Bayreuthske slavnostne igre, letos ne bo stopil v 144. leto svoje zgodovine. Prav tako so odpovedani festivali v Bergnu, Aix-en-Provenceu, Edinburgu, vprašljivi so tisti v Pesaru (Rossinijev festival), Glyndebournu, Bregenzu in številni drugi. Kako bo z izvedbo 107 let starega Veronskega festivala in jubilejnimi stotimi Salzburškimi slavnostnimi igrami, bodo sporočili do konca maja. Zaradi odpovedi festivalov bodo prikrajšani tudi poslušalci 3. programa Radia Slovenija, saj ne bo mogoče predvajati posnetkov recitalov, koncertov in opernih predstav, ki bi jih sicer predstavljali v rednih tedenskih oddajah. Tako ne bodo, med drugim, neposredno prenašali predstave ob odprtju Bayreuthskih slavnostnih iger. Radio Slovenija se v neposredne ali odložene prenose iz Bayreutha vključuje že od leta 1951. To nas uvršča med redke radijske postaje, ki se vsako leto 25. julija, pa naj bo nedelja, petek ali svetek, poklonijo temu velikanu operne glasbe.
In kako bo pri nas?
Darko Brlek, direktor festivala Ljubljana, pravi, da je “v tem trenutku program seveda postavljen in za zdaj še ni pričakovati večjih sprememb”. Predvidevajo oziroma upajo, da bodo lahko izvedli večino dogodkov. “Predvsem tiste, na katerih sodelujejo domači izvajalci. Seveda ne moremo vplivati na položaj glede pandemije v juliju in avgustu in s tem povezane težave pri prestopanju meja. Ni namreč nobenega smisla v tem, da kdo pride v Ljubljano oziroma Slovenijo in ga za 14 dni damo v karanteno. Festival bo prav tako drugačen, se bomo pa potrudili izvesti čim večje število dogodkov, ki so že načrtovani. Med njimi prav gotovo Beethovnovo 9. simfonijo s Slovensko filharmonijo in zbori, pa seveda tudi vse preostale dogodke, kot so predstave Matjaža Bergerja, Ivice Buljana in Vlada Kreslina. Skratka, vse dogodke, pri katerih ne bo težav s prehajanjem državnih meja.”
Začetki našega najstarejšega poletnega festivala segajo v leto 1952. Z leti se je razvijal, spreminjal, rasel in pomembno vplival na kulturno življenje v Sloveniji. Zadnja leta pripravijo 70 do 80 dogodkov različnih zvrsti, ki si jih ogleda približno 80.000 domačih in tujih obiskovalcev. Poleg domačih umetnikov in orkestrov na festivalu nastopajo tudi tuji pevci, solisti in orkestri, ki bogatijo kulturni utrip v glavnem mestu. Tudi letos naj ne bi bilo nič drugače. Napovedana tuja gostovanja za zdaj niso odpovedana.
“Člani Bolšoj teatra so trenutno doma, toda s 4. majem bodo začeli skupinske vaje, tako da ni govora, da ne bi prišli k nam. Prav tako ni odpovedal Simfonični orkester iz Pittsburgha z violinistko Anne-Sophie Mutter, tudi koncertna izvedba Beethovnovega Fidelia z Jonasom Kaufmannom v naslovni vlogi ostaja. Vsi čakamo, da bomo videli, kako bo takrat,” dodaja Darko Brlek. Če pa se bodo stvari vendarle razvijale drugače, po črnem scenariju “ne bo nobenega tujega gostovanja, se bomo pa seveda sproti prilagajali razmeram,” je še povedal.
Vsi dogodki bodo na Kongresnem trgu
Zaradi zajezitve pandemije novega koronavirusa se obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih. Organizatorji upajo, da bo 68. izvedba festivala v Ljubljani tekla čim bolj nemoteno, že zdaj pa je jasno, da z okrepljenimi varnostnimi in zdravstvenimi ukrepi.
Darko Brlek takoj doda, da ne bo “dogodkov v zaprtih prostorih, razen mojstrskih tečajev, na katerih sta navzoča le predavatelj in slušatelj in je mogoče zagotoviti varnostno razdaljo. Vse dogodke, ki so bili načrtovani v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, Slovenski filharmoniji in dvorani ljubljanske opere, bomo prestavili na Kongresni trg. Tam namreč laže zagotovimo predvideno varnostno razdaljo oziroma postavimo tak sedežni red, pri katerem bo zagotovljena dvometrska razdalja. Upoštevali bomo vse omejitve, ki bodo pač veljale.”
Črn scenarij?
Kot že zapisano, načrtovana tuja gostovanja lahko odpadejo. Po najbolj črnem scenariju pa se lahko zgodi, da bo še vedno v veljavi odlok vlade Republike Slovenije, ki začasno prepoveduje zbiranje ljudi na javnih shodih, prireditvah in drugih dogodkih na javnih krajih. V tem primeru “prireditev ne bo. Če bi se to zgodilo, bomo seveda vsem povrnili denar za že kupljene vstopnice,” je še dodal Brlek.
Založba Univerze v Novi Gorici je izdala knjigo Ljubezen v pismih: dopisovanje aleksandrinke Felicite Koglot in njenega moža Franca Perica. Korespondenca med leti 1921 in 31 je obogatena tudi s fotografijami, ki so jih delile štiri vnukinje. Gre za čas, ko so moralne obtožbe in sumničenja velikokrat močno vplivali na percepcijo ženske migracije, a Felicita in Franc sta znala ubraniti svojo srečo. Felicita je imela 22 let, ko je prvič odpotovala v Aleksandrijo. Ko je njena hčerka imela tri leta, je tja odšla drugič. "Potem se pa ni več hotla odločit, je rekla, da rajši umre od lakote. " Tako razloži njena vnukinja Neda Rusjan Bric. In še pove, da noninih pisem ni smel nihče odpreti. "Ker je ona vedno govorila, pisma boste brali šele ko umrem. In dejansko ko je ona živela, smo živeli z njenimi zgodbami." Rene Rusjan, tudi Felicitina vnukinja, pa se spominja, da ji je nona velikokrat razlagala, zakaj so tamkajšnja dekleta sploh šla v tujino: "Rekla je, če gredo moški, se ne vrnejo in so šle raje same." V tujino jih je gnala revščina. Za prvo pot se je Felicita odločila, ker je želela zaslužiti za poroko. A tako kot je bilo težko oditi, se prav tako ni bilo lahko niti vrniti, pravi doktorica sociologije Mirjam Milharčič Hladnik. Spremenili pa so se tudi tisti, ki so ostali doma. Moški so se morali soočiti s spremembo svoje spolne vloge. "Kar je bilo travmatično zaradi tega, ker so cerkev in drugi aleksandrinke zasramovali in niso dopuščali, da bi moški prevzeli vloge, ki jih je bilo nujno prevzet, ko žensk ni bilo." A Franc je to znal. Ohranjena korespondenca je prava redkost in zato še toliko bolj pomembna pri spoznavanju čustvovanja, poudari vodja raziskovalnega centra za humanistiko novogoriške univerze Katja Mihurko Poniž. V pismih spoznavamo tudi razmere med leti 1921 in 1931, ki so vpete v to zgodbo mladega para, ki jo je spisala neznosna razdalja. Njun izjemno spreten način pisanja je v knjigi opremljen z opombami za lažje razumevanje nekaterih besed, vključene pa so tudi študije doktorice Mirjam Milharčič Hladnik in Mance Koren. Slednja o prepisovanju 100 let starih pismih pove, da je bil izziv pisma prepisovati brez prevelikih solz. Želja po boljšem življenju je na preizkušnjo postavila ljubezen. A kot je zapisala Felicita v enem od pisem, "ljudje ne morejo živeti samo od ljubezni".
Nekega večera Črt na nebu zagleda skrivnostno senco. Zdi se mu, da vidi zmaja. O nenavadnem doživetju bi rad povedal prijatelju Vidu, a kaj, ko sploh ni priložnosti, saj mu tudi Vid želi sporočiti novico o vznemirljivem odkritju. Tako se začne zaplet v mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ priznane slovenske sodobne dramatičarke Simone Semenič, ki je v režiji Mareta Bulca premierno zaživel na odru Lutkovnega gledališča v Ljubljani. Zgodba je povezana s skrivnostnim zemljevidom, ki ga najdeta dva izmed štirih enajstletnih protagonistov. Skupaj z njimi lahko tudi bralci odkrivajo različna prizorišča Ljubljane, kamor je postavljeno dogajanje. V predstavi so ta prizorišča skušali čim bolj odmakniti od realizma. Ta preplet realnega in domišljijskega gradijo tudi kostumografija Sanje Grcić, scenografija Damirja Leventića in svetloba, ki jo je oblikoval Andrej Hajdinjak. Posebnost romana je nenavadna pripovedovalka, ki vseskozi opozarja na fikcijskost pripovedi, vanjo posega, jo komentira in popravlja, preberemo o literarnem izhodišču – in ta lik so ohranili tudi v predstavi, v tej vlogi je Ajda Toman, ki pripoveduje, ustvarja scenografijo in svetlobo. Kako je mladinski roman, ki je leta 2020 prejel nagrado modra ptica, zaživel v gledališki predstavi in kako štirje mladi protagonisti razrešijo številne skrivnosti, pa torej lahko izveste na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Svet brez velikih zgodb, brez vrednot, svet hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega dela je današnji svet, kot ga doživlja predstava Shopping and fucking. Nakupovanje in hitri seks je leta 1996 v realistični drami ubesedil Mark Ravenhill, ki velja za enega od vodilnih predstavnikov britanske nove dramatike gledališča »u fris« v 90. letih prejšnjega stoletja. Kako danes dojemamo ta šok tedanje dramatike in v kakšnem svetu živimo, se lahko vprašamo ob uprizoritvi predstave v režiji Brine Klampfer, ki bo nocoj premierno na ogled v ljubljanskem Mini Teatru. »Denar je civilizacija in civilizacija je denar,« razmišlja eden od likov Ravenhillove drame podobno neizprosno, kot je grob tudi naslov Shopping and fucking. Ne preseneča torej, da dramo umeščajo v tako imenovano gledališče »u fris«, gre za termin, ki ga je skoval Aleks Sierz, pred tem so angleško dramatiko 90ih let imenovali dramatika sperme in krvi, pove režiserka Brina Klampfer, ki meni, da so ta dela danes pri nas še bolj aktualna, kot so bila ob svojem nastanku v devetdesetih letih. Mladi, ki se danes spoprijemajo s težko stanovanjsko sitaucijo v Ljubljani, tako morda lahko razumejo težave likov Lulu in Robbieja, ki se v igri znajdeta v težkek finančnem položaju, saj ju zapusti prijatelj in sostanovalec Mark, ki odide na kliniko za odvajanje od drog. Začne se njuna bitka na trgu dela, bitka za preživetje in za denar. V primerjavi z izhodiščnim delom pa so se ustvarjalci tokrat odločili manj poudariti vidik šoka v predstavi. Kot še doda režiserka, se lahko vprašamo tudi – koliko smo sploh še dovzetni za šok v sodobnem času, ko so vsaj toliko kot naslov predstave Shopping and fucking šokantni naslovi in novice, ki z lahkotno hitrostjo krožijo po spletu.
Petkov večer v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma prinaša gostovanje Berlinskih filharmonikov. Orkester, zaradi svoje izjemnosti pogosto imenovan tudi orkester solistov, v svoji več kot 100-letni zgodovini izkazuje glasbene presežke, Berlinski filharmoniki v svoje vrste sprejmejo le najbolj izjemne posameznike, vstopnice za njihove koncerte pa so razprodane po vsem svetu. V vrstah tega prestižnega orkestra so tudi trije slovenski glasbeniki: hornist Andrej Žust ter klarinetista Andraž Golob in Matic Kuder. Z orkestrom Berlinskih Filharmonikov povezujemo nekatera najbolj bleščeča dirigentska imena polpretekle zgodovine in našega časa, kot so Herbert von Karajan, Claudio Abbado in Simon Rattle, ki so desetletja gradili danes ikonično podobo orkestra. Leta 2019 je vodenje orkestra prevzel Kirill Petrenko, dvakratni "dirigent leta" po izboru italijanskih kritikov. Ljubljanski koncert je osebna izkaznica maestra Petrenka, ki nadvse rad širi simfonični železni repertoar in na sporede koncertov uvršča tudi redko izvajane ali spregledane kompozicije: tokrat sopostavlja radostno pastoralo druge simfonije Johannesa Brahmsa, sodobnost zvočne študije Photoptosis Bernda Aloisa Zimmermanna in avantgardo poljske šole v prvi simfoniji Witolda Lutosławskega.
Vsebine Programa Ars
V Narodni galeriji v Ljubljani so se srečali trije veliki umetniki. Slikarka Metka Krašovec, pesnik Tomaž Šalamun in igralec Radko Polič - Rac, ki se je tokrat znašel v vlogi kustosa – zasnoval je namreč razstavo manj znanih umetničinih del in jih prepletel s Šalamunovo poezijo, ki jo je tudi sam interpretiral. Tako lahko na razstavi ob vsaki risbi prisluhnete posnetkom izbranih Šalamunovih pesmi, nekaj pa smo jih vpletli tudi v oddajo. Razstava se osredinja na manj znana dela Metke Krašovec, predvsem so to risbe iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta si bila z življenjskim sopotnikom Tomažem Šalamunom ustvarjalno najbližje. Dvainštirideset risb in sliko je Polič izbral neodvisno od naslovov in časa nastanka, razstava pa po besedah direktorice galerije dr. Barbare Jaki tako kalejdoskopsko prepleta dela treh sijajnih umetnikov, generacijskih sodobnikov. Foto: Metka Krašovec, Brez naslova, 1981, grafit, akvarel, papir Narodna galerija, Donacija Metke Krašovec, avtor fotografije Janko Dermastija, izrez fotografije
Kulturni praznik je mimo. Velike besede so izrečene. Karavana gre naprej. Na programih Radia Slovenija je bilo mogoče prisluhniti že 36. recitalu Prešernove poezije Združenja dramskih umetnikov Slovenije in programa Ars. O kulturi se medtem prepiramo, kot še nikoli. Spor med kulturniki, nevladnimi organizacijam in ministrstvom je postal več kot spor. Postal je kulturna kriza. To, da se o kulturi toliko govori, najbrž ni slabo, vprašanje pa je, ali sploh še kdo posluša… ali razume? In to v času, ko se glede narodov, materinščin, nacionalnih kultur in človeške pozornosti, dogajajo epohalne spremembe. Vtise je zbral Blaž Mazi.
V ljubljanski Cukrarni, ki se je lani odprla z mednarodno skupinsko razstavo Čudovitost spomina, nadaljujejo program. V kletnem galerijskem prostoru so odprli razstavo umetnice Rose Barbe, ki je z delom Od izvora do pesmi vključena tudi v razstavo Čudovitost spomina. Njena razstava Zapiski z razstave, ki je na ogled od 8. februarja naprej, galerijski prostor preoblikuje v nekakšno celostno umetnino – sobo zapolnjujejo veliki jekleni okvirji, ki nosijo in predstavljajo njena različna video in skulpturalna dela, ta pa lahko povežemo tudi z delom, vključenim v skupinsko razstavo. Ob obisku kinematografov se večinoma prepustimo filmski naraciji in ne razmišljamo o sestavnih delih filmske magije. Besedilo, slika, zvok, tehnologija in še kaj so elementi, na katere film dekonstruira italijansko-nemška umetnica Rosa Barba, ki v ta medij posega onkraj ustaljenih norm njegovega dojemanja. Kot pove sama, je nikdar ni zanimala klasična naracija, temveč s filmskimi elementi ustvarja na zelo prostorski način. Film ni več nujno toliko nosilec nekega sporočila, temveč bolj del svojevrstne koreografije, pove umetnica: "Projekt Zapiski z razstave v Cukrarni pa razmišlja o tem, kaj je lahko razstava, kakšna bi lahko bila kinematografska razstava. Zgradila sem nekakšen oder z jeklenimi ogrodji, ki jih lahko razumemo kot risbo v prostoru, hkrati pa kot strukturno podporo drugim delom, vsem vključenim filmom in skulpturam. Vsako izmed teh del lahko doživljamo samostojno, a sestavljajo kinematografsko celoto, ki je tudi koreografija v času, saj se dela prižigajo in ugašajo. Moje sedanje delo je usmerjeno k premišljevanju o prostoru na ta način. " Gledalca povabi, naj se prosto giblje po prostoru in sam aktivno sooblikuje svojo izkušnjo. Posamična dela v odnosu do celote razume kot nekakšno približano izkušnjo, poleg filma pa so v ospredju še teme časa, svetlobe, zvoka in spomina ter arhivov. Prav o arhivih in arhiviranju razmišlja tudi njeno delo Od izvora do pesmi, ki je del skupinske mednarodne razstave Čudovitost spomina in ki tematizira avdiovizualno zbirko Kongresne knjižnice, ki ima sedež v Washingtonu. Ta velikanski arhiv AV del v nekdanjem bunkerju v mestu Culpeper jo je izjemno fasciniral, a temi arhiva in spomina sta v njenem delu pogosti: "V svojem delu se pogosto ukvarjam z arhivi in tem, kje najdemo spomine ter kako so ti vpisani v naša telesa ali v pokrajino. Zanima me, kako ljudje ustvarjamo arhive. Ta arhiv Kongresne knjižnice ni podoben muzejski zbirki, kjer kustosi osvetljujejo vključena dela in jih predstavljajo javnosti, temveč gre za nepregledno množico vsebin, ki so kompresirane skoraj do točke nerazumljivosti. V filmu se od tega arhiva premaknem k misli o Borgesovi Babilonski knjižnici, ki predstavlja vesolje v obliki velike knjižnice. Pogosto v svojih delih najprej opisujem prostor in njegovo zgodovino, potem pa se spustim v bolj fiktivno plast, ki omogoči, da izstopimo iz neke situacije in razmišljamo o prihodnosti, pozabimo na čas in razmislimo o tem, kaj je arhiv. "
Neveljaven email naslov