Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nocoj bi se moral začeti 73. cannski filmski festival, a mestece ob Azurni obali je prazno.
Nocoj bi se moral začeti 73. cannski filmski festival – osrednji dogodek na področju filmske umetnosti in industrije. A mestece ob Azurni obali je prazno, filmska palača se je spremenila v začasno zatočišče za brezdomce. Festival se je, kot vsi drugi, prilagodil času, filmsko sejmišče je prestavljeno na konec junija, vendar v virtualni svet. Prav tam te dni tudi že poteka srečanje izbranih prodornih mladih producentov, med katerimi je tudi Slovenka Marina Gumzi.
Thierry Frémaux, umetniški direktor Cannesa, je na predvečer dogodka v številnih intervjujih ponovil, da še vedno niso v celoti odpovedali letošnjega festivala. Fizično ga sicer ne bo, nameravajo pa v začetku junija objaviti seznam filmov, ki bi jih, v normalnih okoliščinah, uvrstili v program. Filmi namreč nujno potrebujejo festivale, ker jim dajejo pozornost in odpirajo poti do gledalcev; prav tako filmi tudi nujno potrebujejo kritiko. In tisti, ki bodo imeli oznako Cannes 2020, bodo zagotovo imeli lažjo pot. Francozi nameravajo filmom utirati poti tudi v sodelovanju z uglednimi festivali v Locarnu, Torontu, San Sebastianu, New Yorku, Busanu in drugimi; s septembrskim beneškim festivalom pa si želijo še dlje in skupaj predstavljati filme.
Letošnji Cannes bi bil čudovit, še pravi Frémaux, a dodaja, da filmov, kot sta komedija Francoska izpostava Wesa Andersona z režiserjevo klasično zvezdniško igralsko zasedbo ali pa drame Tri zgodbe Nannija Morettija o treh družinah, ki živijo v istem bloku, ne nameravajo omejevati s svojim seznamom in jih lahko zdaj prevzamejo drugi festivali. A tudi ti imajo svoje računice in svoja tveganja.
Junija bomo torej izvedeli, kateri filmi, ob omenjenih, bi se letos potegovali za zlato palmo, od tu naprej pa lahko le še čakamo, kako do njih. Najraje v globoki temi zdaj še zaprtih kinodvoran.
Nocoj bi se moral začeti 73. cannski filmski festival, a mestece ob Azurni obali je prazno.
Nocoj bi se moral začeti 73. cannski filmski festival – osrednji dogodek na področju filmske umetnosti in industrije. A mestece ob Azurni obali je prazno, filmska palača se je spremenila v začasno zatočišče za brezdomce. Festival se je, kot vsi drugi, prilagodil času, filmsko sejmišče je prestavljeno na konec junija, vendar v virtualni svet. Prav tam te dni tudi že poteka srečanje izbranih prodornih mladih producentov, med katerimi je tudi Slovenka Marina Gumzi.
Thierry Frémaux, umetniški direktor Cannesa, je na predvečer dogodka v številnih intervjujih ponovil, da še vedno niso v celoti odpovedali letošnjega festivala. Fizično ga sicer ne bo, nameravajo pa v začetku junija objaviti seznam filmov, ki bi jih, v normalnih okoliščinah, uvrstili v program. Filmi namreč nujno potrebujejo festivale, ker jim dajejo pozornost in odpirajo poti do gledalcev; prav tako filmi tudi nujno potrebujejo kritiko. In tisti, ki bodo imeli oznako Cannes 2020, bodo zagotovo imeli lažjo pot. Francozi nameravajo filmom utirati poti tudi v sodelovanju z uglednimi festivali v Locarnu, Torontu, San Sebastianu, New Yorku, Busanu in drugimi; s septembrskim beneškim festivalom pa si želijo še dlje in skupaj predstavljati filme.
Letošnji Cannes bi bil čudovit, še pravi Frémaux, a dodaja, da filmov, kot sta komedija Francoska izpostava Wesa Andersona z režiserjevo klasično zvezdniško igralsko zasedbo ali pa drame Tri zgodbe Nannija Morettija o treh družinah, ki živijo v istem bloku, ne nameravajo omejevati s svojim seznamom in jih lahko zdaj prevzamejo drugi festivali. A tudi ti imajo svoje računice in svoja tveganja.
Junija bomo torej izvedeli, kateri filmi, ob omenjenih, bi se letos potegovali za zlato palmo, od tu naprej pa lahko le še čakamo, kako do njih. Najraje v globoki temi zdaj še zaprtih kinodvoran.
Prenos plenarnega predavanja Jurija Krpana s Kulturnega bazarja 2021.
Kultura je v procesu osamosvajanja Slovenije odigrala eno izmed ključnih vlog. Med najaktivnejšimi je bilo Društvo slovenskih pisateljev, ki je od leta 1987 pa do osamosvojitve objavilo več kot šestdeset apelov, pozivov in protestov. Prehod v nov družbenopolitični sistem pa si težko prestavljamo tudi brez subkulture, še posebej skupine Laibach in panka. Kako pa je s kulturo po osamosvojitvi? Ali smo danes bolj kulturni kot leta 1991? Kulturne ponudbe je več, kulture v širšem pomenu besede pa manj.
V Komornem studiu bo nastopil kvartet saksofonistk Roya, v katerem igrajo virtuozne glasbenice iz Slovenije, Hrvaške in Poljske, ki so diplomantke glasbenih akademij v Ljubljani, Póznanju, Lyonu in na Dunaju ter nagrajenke vrste glasbenih tekmovanj. Nastanek kvarteta sta jeseni 2013 spodbudili ugledna slovenska saksofonistka Betka Bizjak Kotnik in saksofonistka Jovana Joka iz hrvaške Istre, ki sta profesorici saksofona na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. V kvartet sta pritegnili saksofonistko Petro Horvat iz Varaždina in poljsko saksofonistko Weroniko Partyko, ki prav tako poučujeta saksofon na ljubljanskih glasbenih šolah. Kvartet se je s samostojnimi koncerti predstavil na festivalih v Sloveniji, v Av-striji, na Hrvaškem, Madžarskem, Poljskem, v Srbiji in Franciji ter v Argentini, kjer je s svojimi vrhunski¬mi in temperamentnimi interpretacijami požel veliko navdušenja poslušalcev. Saksofonistke kvarteta Roya so se predstavile tudi na koncertih Foruma sodobne glasbe v Ljubljani in Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev v Slovenski filharmoniji, pripravljajo pa tudi tematske koncerte npr. glasbe v slogu tanga in tradicionalne glasbe z elementi ljudskega vokalnega izročila.
Roman Boruta Kraševca Agni, ki ga je izdalo Literarnoumetniško društvo Šerpa, bi bil lahko zgolj pripoved o klasičnem ljubezenskem trikotniku, a ji dodatne poudarke in barve dajeta še zorni kot najstnice in pogled domače živali - kunke. Prvinsko in nagonsko najbolj pride do izraza v dvojici eros-tanatos.
Tosca, mojstrovina skladatelja Giacoma Puccinija še vedno privablja najširše občinstvo po vsem svetu zavoljo svoje vizionarske prepletenosti političnega ozadja z neizprosno igro moči in čustev, so zapisali v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer bo nocoj premiera te opere o vzponu in padcu primadone. Pod režijo tretje letošnje premiere v ljubljanski operi se podpisuje Aleš Berger, scenograf je Marko Japelj, kostumograf Alan Hranitelj, dirigentsko vodstvo pa je zaupano Lorisu Voltoliniju.
26. Slovenski dnevi knjigi, vseslovenski festival, ki v številnih slovenskih mestih običajno poteka ob koncu aprila, je bil letos, tako kot še marsikaj, prestavljen na primernejši čas, namen ostaja enak: širjenje bralne kulture v neposrednem stiku z občinstvom. Program ostaja splet festivalskega in sejemskega dogajanja: dopoldne otroška in mladinska literatura, popoldne predstavitve najnovejših knjižnih izdaj z raznovrstnimi omizji, zvečer literarna branja in glasbeni dogodki, ob tem pa še stojnična prodaja. Poleg številnih slovenskih avtoric in avtorjev bo nastopilo še nekaj tujih gostov, med osrednjimi poudarki pa so tudi interaktivne oblike približevanja literature, kot so sodelovanje z galerijami, svetlobne postavitve ali likovne in fotografske razstave.
Do 20. junija bo v Kranju potekal igralski filmski festival Krafft, ki namerava v gorenjsko prestolnico, od koder so prišli ugledni filmski režiserji in igralci, spet pripeljati svetovne filmske presežke na področju igre, nadarjene in globalno prepoznavne igralce in igralke ter vrhunske strokovnjake in strokovnjakinje. Gre za prvi festival v širši regiji, ki se osredotoča na igralsko umetnost v avdiovizualni produkciji. Organizatorji so festival pospremili s sloganom: Življenje je igra.
Med slovenskim občinstvom je opera Madame Butterfly zelo priljubljena, o čemer pričajo tudi njene pogoste uprizoritve. V Mariboru se jih je doslej zvrstilo devet, predzadnja je bila v sezoni 2008/2009, zadnja pa prejšnji petek, 4. junija. Pod režijo te uprizoritve se podpisuje Pier Francesco Maestrini, ki ga mariborsko operno občinstvo že dobro pozna, dirigent je Stefano Romani, scenograf in oblikovalec videa Nicolás Boni, kostumograf pa Luca dall’ Alpi. Nocojšnji izvajalci bodo: Rebeka Lokar (Čo-Čo-San), Renzo Zulian (Pinkerton), Jaki Jurgec (Sharpless), Irena Petkova (Suzuki), Dušan Topolovec (Góro), Klavdija Kuzkin (Kate Pinkerton), Bogdan Stopar (Jamadori), Alfonz Kodrič (Bonec), Sebastijan Čelofiga (cesarjev komisar), Bojan Hinteregger (uradnik registrature) in Dada Kladenik (Butterflyjina mama).
“Slovenski center PEN je v desetletjih delovanja pomagal, opozarjal in reševal pisatelje, novinarje in disidente po svetu, zdaj je Slovenija tista, ki potrebuje pomoč,” je na 53. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu dejal Boris A. Novak, ki je v več jeziki prebral pesem Svoboda je glagol. Pisatelji in pisateljice so v četrtek pretresali aktualno dogajanje na okroglih mizah o prihodnosti svobode in pisateljih v akciji.
Neveljaven email naslov