Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nocoj bi se moral začeti 73. cannski filmski festival, a mestece ob Azurni obali je prazno.
Nocoj bi se moral začeti 73. cannski filmski festival – osrednji dogodek na področju filmske umetnosti in industrije. A mestece ob Azurni obali je prazno, filmska palača se je spremenila v začasno zatočišče za brezdomce. Festival se je, kot vsi drugi, prilagodil času, filmsko sejmišče je prestavljeno na konec junija, vendar v virtualni svet. Prav tam te dni tudi že poteka srečanje izbranih prodornih mladih producentov, med katerimi je tudi Slovenka Marina Gumzi.
Thierry Frémaux, umetniški direktor Cannesa, je na predvečer dogodka v številnih intervjujih ponovil, da še vedno niso v celoti odpovedali letošnjega festivala. Fizično ga sicer ne bo, nameravajo pa v začetku junija objaviti seznam filmov, ki bi jih, v normalnih okoliščinah, uvrstili v program. Filmi namreč nujno potrebujejo festivale, ker jim dajejo pozornost in odpirajo poti do gledalcev; prav tako filmi tudi nujno potrebujejo kritiko. In tisti, ki bodo imeli oznako Cannes 2020, bodo zagotovo imeli lažjo pot. Francozi nameravajo filmom utirati poti tudi v sodelovanju z uglednimi festivali v Locarnu, Torontu, San Sebastianu, New Yorku, Busanu in drugimi; s septembrskim beneškim festivalom pa si želijo še dlje in skupaj predstavljati filme.
Letošnji Cannes bi bil čudovit, še pravi Frémaux, a dodaja, da filmov, kot sta komedija Francoska izpostava Wesa Andersona z režiserjevo klasično zvezdniško igralsko zasedbo ali pa drame Tri zgodbe Nannija Morettija o treh družinah, ki živijo v istem bloku, ne nameravajo omejevati s svojim seznamom in jih lahko zdaj prevzamejo drugi festivali. A tudi ti imajo svoje računice in svoja tveganja.
Junija bomo torej izvedeli, kateri filmi, ob omenjenih, bi se letos potegovali za zlato palmo, od tu naprej pa lahko le še čakamo, kako do njih. Najraje v globoki temi zdaj še zaprtih kinodvoran.
Nocoj bi se moral začeti 73. cannski filmski festival, a mestece ob Azurni obali je prazno.
Nocoj bi se moral začeti 73. cannski filmski festival – osrednji dogodek na področju filmske umetnosti in industrije. A mestece ob Azurni obali je prazno, filmska palača se je spremenila v začasno zatočišče za brezdomce. Festival se je, kot vsi drugi, prilagodil času, filmsko sejmišče je prestavljeno na konec junija, vendar v virtualni svet. Prav tam te dni tudi že poteka srečanje izbranih prodornih mladih producentov, med katerimi je tudi Slovenka Marina Gumzi.
Thierry Frémaux, umetniški direktor Cannesa, je na predvečer dogodka v številnih intervjujih ponovil, da še vedno niso v celoti odpovedali letošnjega festivala. Fizično ga sicer ne bo, nameravajo pa v začetku junija objaviti seznam filmov, ki bi jih, v normalnih okoliščinah, uvrstili v program. Filmi namreč nujno potrebujejo festivale, ker jim dajejo pozornost in odpirajo poti do gledalcev; prav tako filmi tudi nujno potrebujejo kritiko. In tisti, ki bodo imeli oznako Cannes 2020, bodo zagotovo imeli lažjo pot. Francozi nameravajo filmom utirati poti tudi v sodelovanju z uglednimi festivali v Locarnu, Torontu, San Sebastianu, New Yorku, Busanu in drugimi; s septembrskim beneškim festivalom pa si želijo še dlje in skupaj predstavljati filme.
Letošnji Cannes bi bil čudovit, še pravi Frémaux, a dodaja, da filmov, kot sta komedija Francoska izpostava Wesa Andersona z režiserjevo klasično zvezdniško igralsko zasedbo ali pa drame Tri zgodbe Nannija Morettija o treh družinah, ki živijo v istem bloku, ne nameravajo omejevati s svojim seznamom in jih lahko zdaj prevzamejo drugi festivali. A tudi ti imajo svoje računice in svoja tveganja.
Junija bomo torej izvedeli, kateri filmi, ob omenjenih, bi se letos potegovali za zlato palmo, od tu naprej pa lahko le še čakamo, kako do njih. Najraje v globoki temi zdaj še zaprtih kinodvoran.
V 88. letu je danes preminila slovenska plesalka in plesna pedagoginja Lojzka Žerdin. Rodila se je v Ljubljani, Študirala pa je pri Mary Wigman v Berlinu in leta 1968 diplomirala iz umetniškega plesa in plesne pedagogike. Svoje znanje je izpopolnjevala v Dresdnu, Moskvi, takratnem Leningradu, na Dunaju in v Gradcu. Kot plesna pedagoginja se je nato zaposlila v ljubljanskem Pionirskem domu in na Srednji glasbeni in baletni šoli, kar dvajset let je nato na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo poučevala umetnost giba in s plesno kulturo vplivala na več igralskih generacij. Delovala je v samostojnih nastopih in recitalih, kot koreografinja plesnih skupin na akademiji, v gledaliških predstavah ter pri televizijskih oddajah in na filmu. Kot plesalka sodobnega plesa in koreografinja je ustvarila samostojen slog v plesnem ekspresionizmu.
Vsebine Programa Ars
Razlikovanje med resnico in lažjo je bilo težko v vseh totalitarnih režimih, zdaj pa je še težje zaradi količine informacij in splošne brezbrižnosti. Kako ta nezmožnost razlikovanja oblikuje domači in tuji prostor, je osrednja tema 4. festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded, ki se je začel v četrtek pred tivolsko Švicarijo v Ljubljani. Glasbeni del festivala pa gre spet v smer drznih elektronskih nastopov, postklubske in eksperimentalne elektronske glasbe, ki temelji na iskanju novih zvokov in zaporedij.
Projekt Živih dvorišč v Mariboru je program celoletnega oživljanja mesta Maribor, pri njem pa sodelujejo stanovalci, študenti, dijaki in ustvarjalci iz Društva Hiša! Projekt je tokrat del programa Festivala Lent, ker pa praznujejo letos desetletnico, bodo nekakšna rdeča nit letošnjih dvorišč tudi pogovori o teh mestnih prostorih, ki so pogosto skriti očem in zaznavi.
Neveljaven email naslov