Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ulrike Lunacek je v petek odstopila z mesta avstrijske državne sekretarke za kulturo in umetnost.
V Avstriji je v petek, 15. 05., koronakriza odnesla avstrijsko državno sekretarko za kulturo in umetnost Ulrike Lunacek. Gre za prvi opaznejši odstop znotraj avstrijske vlade koalicije za časa koronakrize. Z Dunaja poroča Gregor Podlogar.
Na novinarski konferenci, na kateri naj bi avstrijska vlada predstavila rahljanje ukrepov na področju kulture in dodatno pomoč kulturnikom, je Ulrile Lunacek nenapovedano podala zgolj odstopno izjavo. Dvainšestdeset letna političarka z dolgoletnimi izkušnjami iz vrst Zelenih, ki so – spomnimo – v vladi skupaj z Ljudsko stranko Sebastiana Kurza, je izpostavila, da je bil pritisk s strani kulturnic oziroma kulturnikov prevelik. Ta teden je sicer vodja Zelenih in podkancler Werner Kogler predstavil paket pomoči v višini 700 milijonov evrov. To je bil očiten poskus umiritve kulturne scene. A se to ni zgodilo: kritike se niso zmanjšale. »Zato sem prišla do zaključka, da bom odstopila s položaja,« je dejala Lunackova in dodala:
»Odstopam prostor nekomu drugemu, za katerega upam, da bo lahko dosegel več.«
V Avstriji njen odstop precej odmeva, odzivi pa gredo v smer, da ni bila dorasla funkciji, ki jo je opravljala, saj ni nikoli delovala na področju kulture, da ni imela politične podpore in da je njen odstop pravzaprav pokazal, da gre za strukturni problem pri pomoči države umetnikom in kulturnim institucijam v času koronakrize. Oglasil pa se je tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen in poudaril, da imata kultura in umetnost vrednost sami po sebi, a imata hkrati tudi gospodarski pomen.
Predstavniki avstrijske kulturne scene so že podali predloge za naslednico, o favoritki govori tudi podkancler Kogler, ki izpostavlja, da bo naslednica Lunackovi zagotovo ženska.
Ulrike Lunacek je v petek odstopila z mesta avstrijske državne sekretarke za kulturo in umetnost.
V Avstriji je v petek, 15. 05., koronakriza odnesla avstrijsko državno sekretarko za kulturo in umetnost Ulrike Lunacek. Gre za prvi opaznejši odstop znotraj avstrijske vlade koalicije za časa koronakrize. Z Dunaja poroča Gregor Podlogar.
Na novinarski konferenci, na kateri naj bi avstrijska vlada predstavila rahljanje ukrepov na področju kulture in dodatno pomoč kulturnikom, je Ulrile Lunacek nenapovedano podala zgolj odstopno izjavo. Dvainšestdeset letna političarka z dolgoletnimi izkušnjami iz vrst Zelenih, ki so – spomnimo – v vladi skupaj z Ljudsko stranko Sebastiana Kurza, je izpostavila, da je bil pritisk s strani kulturnic oziroma kulturnikov prevelik. Ta teden je sicer vodja Zelenih in podkancler Werner Kogler predstavil paket pomoči v višini 700 milijonov evrov. To je bil očiten poskus umiritve kulturne scene. A se to ni zgodilo: kritike se niso zmanjšale. »Zato sem prišla do zaključka, da bom odstopila s položaja,« je dejala Lunackova in dodala:
»Odstopam prostor nekomu drugemu, za katerega upam, da bo lahko dosegel več.«
V Avstriji njen odstop precej odmeva, odzivi pa gredo v smer, da ni bila dorasla funkciji, ki jo je opravljala, saj ni nikoli delovala na področju kulture, da ni imela politične podpore in da je njen odstop pravzaprav pokazal, da gre za strukturni problem pri pomoči države umetnikom in kulturnim institucijam v času koronakrize. Oglasil pa se je tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen in poudaril, da imata kultura in umetnost vrednost sami po sebi, a imata hkrati tudi gospodarski pomen.
Predstavniki avstrijske kulturne scene so že podali predloge za naslednico, o favoritki govori tudi podkancler Kogler, ki izpostavlja, da bo naslednica Lunackovi zagotovo ženska.
Fotoreportaža sodi med najlepše vizualne primere pripovedovanja. Razstavni projekt Na drugi strani – slovenska fotoreportaža, ki so ga postavili v Galeriji Jakopič, prinaša zgodovinski pregled takega pripovedovanja zgodb s perspektive komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Pripravljali so ga dve leti, postavitev pa izhaja iz razumevanja dela fotoreporterjev in ne samo rezultatov njihovega dela. Na fografiji fotoreporterji časnika Delo Janez Zrnec, Zoran Vogrinčič, Janez Pukšič, Srdjan Živulović, Dragan Arrigler, avtor Igor Modic, vir spletna stran Galerije Jakopič.
Neapelj, milijonska prestolnica Južne Italije navdušuje z živahnim življenjskim ritmom in številnimi umetniškimi zakladi. Enega najpomembnejših – Aleksandrov mozaik iz tamkajšnjega Arheološkega muzeja – bodo v naslednjih mesecih celovito obnovili, in omogočali sproten ogled. V deželi Kampanija so se v teh dneh znova odprli muzeji, in v enem od njih so odkrili izginotje neprecenljive umetnine – ki pa so jo policisti medtem tudi že našli. V teh dneh pa je italijansko kulturno ministrstvo otok Prócida blizu Neaplja razglasilo za kulturno prestolnico Italije v letu 2022. Prispevek je pripravl Janko Petrovec.
Smo na tretjini najhladnejšega letnega časa, zime. Pred nami so dolge noči, snežni meteži in nizke temperature. Podobne asociacije vzbuja tudi Simfonija št. 7 angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa iz leta 1952, imenovana Antarktična simfonija, ki jo bomo poslušali v tokratni oddaji Glasba 20. stoletja.
Kdaj ste nazadnje napisali pismo z roko? Če se ne spomnite, lahko to mogoče storite v tokratnem tednu pisanja z roko. Pri Društvu Radi pišemo z roko poudarjajo pozitivne učinke takega pisanja: med drugim si vsebine bolje zapomnimo, možgani pa delujejo kompleksneje. Letošnji ambasadorji pisanja z roko so zdravnik Erik Brecelj, režiserka Urša Menart in kolesar Tadej Pogačar, ob podpori ministrstva za izobraževanje pa v njem sodeluje več kot 200 osnovnih in srednjih šol, domov za starejše, ljudskih univerz in knjižnic.
Na velikem odru ljubljanske Drame je bil 15. 1. 2021 spominski večer, posvečen Dušanu Jovanoviću, dramatiku, režiserju, pisatelju in pesniku, ki je umrl na zadnji dan lanskega leta. Velikemu ustvarjalcu so se poklonili številni prijatelji, sodelavci in poznavalci njegovega dela in sopotniki. Prireditev je bilo mogoče spremljati po spletu. »Od Dušana Jovanovića se je nemogoče posloviti. Njegova osebna veličina in pogumna umetniška govorica sta nas vedno združevali in povezovali.« S to mislijo je ljubljanska Drama povabila k spominskemu večeru, na katerem so nastopili številni ljudje gledališča in vsak po svoje izražali nemoč ob misli, da Dušana Jovanovića ni več hkrati pa izražali spoštovanje in občudovanje. Tadeja Krečič
Neveljaven email naslov