Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ulrike Lunacek je v petek odstopila z mesta avstrijske državne sekretarke za kulturo in umetnost.
V Avstriji je v petek, 15. 05., koronakriza odnesla avstrijsko državno sekretarko za kulturo in umetnost Ulrike Lunacek. Gre za prvi opaznejši odstop znotraj avstrijske vlade koalicije za časa koronakrize. Z Dunaja poroča Gregor Podlogar.
Na novinarski konferenci, na kateri naj bi avstrijska vlada predstavila rahljanje ukrepov na področju kulture in dodatno pomoč kulturnikom, je Ulrile Lunacek nenapovedano podala zgolj odstopno izjavo. Dvainšestdeset letna političarka z dolgoletnimi izkušnjami iz vrst Zelenih, ki so – spomnimo – v vladi skupaj z Ljudsko stranko Sebastiana Kurza, je izpostavila, da je bil pritisk s strani kulturnic oziroma kulturnikov prevelik. Ta teden je sicer vodja Zelenih in podkancler Werner Kogler predstavil paket pomoči v višini 700 milijonov evrov. To je bil očiten poskus umiritve kulturne scene. A se to ni zgodilo: kritike se niso zmanjšale. »Zato sem prišla do zaključka, da bom odstopila s položaja,« je dejala Lunackova in dodala:
»Odstopam prostor nekomu drugemu, za katerega upam, da bo lahko dosegel več.«
V Avstriji njen odstop precej odmeva, odzivi pa gredo v smer, da ni bila dorasla funkciji, ki jo je opravljala, saj ni nikoli delovala na področju kulture, da ni imela politične podpore in da je njen odstop pravzaprav pokazal, da gre za strukturni problem pri pomoči države umetnikom in kulturnim institucijam v času koronakrize. Oglasil pa se je tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen in poudaril, da imata kultura in umetnost vrednost sami po sebi, a imata hkrati tudi gospodarski pomen.
Predstavniki avstrijske kulturne scene so že podali predloge za naslednico, o favoritki govori tudi podkancler Kogler, ki izpostavlja, da bo naslednica Lunackovi zagotovo ženska.
Ulrike Lunacek je v petek odstopila z mesta avstrijske državne sekretarke za kulturo in umetnost.
V Avstriji je v petek, 15. 05., koronakriza odnesla avstrijsko državno sekretarko za kulturo in umetnost Ulrike Lunacek. Gre za prvi opaznejši odstop znotraj avstrijske vlade koalicije za časa koronakrize. Z Dunaja poroča Gregor Podlogar.
Na novinarski konferenci, na kateri naj bi avstrijska vlada predstavila rahljanje ukrepov na področju kulture in dodatno pomoč kulturnikom, je Ulrile Lunacek nenapovedano podala zgolj odstopno izjavo. Dvainšestdeset letna političarka z dolgoletnimi izkušnjami iz vrst Zelenih, ki so – spomnimo – v vladi skupaj z Ljudsko stranko Sebastiana Kurza, je izpostavila, da je bil pritisk s strani kulturnic oziroma kulturnikov prevelik. Ta teden je sicer vodja Zelenih in podkancler Werner Kogler predstavil paket pomoči v višini 700 milijonov evrov. To je bil očiten poskus umiritve kulturne scene. A se to ni zgodilo: kritike se niso zmanjšale. »Zato sem prišla do zaključka, da bom odstopila s položaja,« je dejala Lunackova in dodala:
»Odstopam prostor nekomu drugemu, za katerega upam, da bo lahko dosegel več.«
V Avstriji njen odstop precej odmeva, odzivi pa gredo v smer, da ni bila dorasla funkciji, ki jo je opravljala, saj ni nikoli delovala na področju kulture, da ni imela politične podpore in da je njen odstop pravzaprav pokazal, da gre za strukturni problem pri pomoči države umetnikom in kulturnim institucijam v času koronakrize. Oglasil pa se je tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen in poudaril, da imata kultura in umetnost vrednost sami po sebi, a imata hkrati tudi gospodarski pomen.
Predstavniki avstrijske kulturne scene so že podali predloge za naslednico, o favoritki govori tudi podkancler Kogler, ki izpostavlja, da bo naslednica Lunackovi zagotovo ženska.
Vsebine Programa Ars
Beseda leta 2020 ni ljubezen ali upanje, ki sta sicer bili med predlogi za besedo leta, ampak arhaična beseda karantena. Beseda karantena izhaja iz francoske besede za številko 40 quarante. Štirideset dni so namreč morali v preteklosti zadrževati ladje s pomorščaki, za katere so sumili, da utegnejo prinašati nalezljive bolezni. Dr. Katarina Kebar z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU je povedala zanimiv podatek, da so prvo 40-dnevno karanteno razglasili v Dubrovniku leta 1377. Na drugo mesto se je uvrstila beseda kolesarjenje. Njena posebnost je, da združuje nezdružljivo. Spominja nas, da so preteklo leto potekali petkovi protesti na kolesih in da sta Slovenca Tadej Pogačar in Primož Roglič poskrbela za epski zmagi na dirki po Franciji, zaradi česar bi se ta beseda uvrstila visoko tudi, če ne bi bilo pandemije. Na tretjem mestu je besedna zveza 14 dni, ki od marca lani označuje kritično obdobje ostrejših ukrepov, po katerem bi se epidemja morala izboljšati. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je za kretnjo leta razglasila koronavirus, ki se navdihuje pri vizualni podobi virusa z bodičasto ovojnico. Beseda leta časopisne hiše Delo je cepivo. Za pesem leta, ki je sestavljena iz enajstih finalistk za besedo leta, pa so izbrali dve pesmi. Pesem anonimnega avtorja z naslovom Naša vojna, pesem Ranke Ivelja pa nosi naslov Leto prekleto. Akcija poteka na pobudo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo.
Začenja se nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Prvi koncert bo na sporedu že to nedeljo, 10. januarja, ob 11.00. Zaradi epidemioloških razmer se bo orkester predstavil v manjših zasedbah, brez dirigenta, z deli Paula Dukasa, Josefa Suka, Antonina Dvořaka in Johannesa Brahmsa. Spored so glasbeniki premišljeno sooblikovali s svojo umetniško vodjo, ponuja pa muziciranje vsem glasbenim sekcijam. Koncert bodo glasbeniki izvedli v domačem studiu 26, brez občinstva, spremljali pa ga boste lahko v neposrednem prenosu na programu ARS in v spletnem video prenosu. Kljub vsemu pa rdeča nit rdeča nit vsekakor ostajajo kakovostno izvedena glasba, primerna nedeljskemu utripu in času in predstavitev odličnih glasbenikov, ki vneseta pestrost, svežino in novo energijo na vsakem koncertu.
Odlomek za napovedni članek literarnih oddaj na spletni strani www.rtvslo.si.
Trubarjevo priznanje za leto 2020 prejmeta dr. Pavel Zdovc za njegov prispevek k razvoju slovenistike na Univerzi na Dunaju in dr. Michael Biggins za promocijo slovenske pisne kulturne dediščine v mednarodnem prostoru. Priznanje podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine.
Neveljaven email naslov