Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ta teden se v literarnih oddajah programa Ars med drugim spominjamo nedavno preminulega Berta Pribca.
»Povrnil se bom / povrnil nekdaj / med negibne oljke / v poletni vročini / razsejane med skalami / po bregu / in bolečim občutenjem tujstva / mi je ubilo dušo do grenke onemoglosti …«
Bert Pribac
»Moje življenje je eno samo vračanje v nekaj nedosegljivega« je v nekem intervjuju razmišljal ta mesec preminuli pesnik in publicist Bert Pribac, ki ga v nedeljo predstavljamo v oddaji Literarni portret. Bert Pribac sodi med najvidnejše literarne ustvarjalce slovenske diaspore. Leta 1959 je namreč zapustil domovino in se šele leta 2000 vrnil v rodne Srgaše. Njegova prva pesniška zbirka Bronasti tolkač iz leta 1962 je prva slovenska knjiga, izdana v Avstraliji. Pomembno pa je tudi njegovo prevajalsko in antologijsko delo. Leta 2012 je bil odlikovan z redom za zasluge za prizadevno uveljavljanje slovenske istrske kulture in prispevek k premoščanju slovenske politične razdvojenosti.
Tudi palestinska pisateljica, zdravnica, doktorica znanosti in aktivistka Ghada Karmi je zapustila svoje rodno mesto. Iz Jeruzalema je morala zaradi okupacije leta 1948 s starši morala oditi že kot devetletna deklica. Življenje v Jeruzalemu in svoje slovo od Palestine je opisala že v knjigi V iskanju Fatime. O Fatimi, ki je odigrala veliko vlogo v pisateljičinem otroštvu, pripoveduje tudi odlomek iz dela Vrnitev, ki ga v nedeljo ob 18.05 lahko slišite v oddaji Spomini, pisma in potopisi. V tej knjigi avtorica odlično prepleta svojo osebno zgodbo s politično usodo palestinskega naroda, kar je značilno tudi za njena ostala dokumentarno leposlovna dela.
Tudi ta teden se bo program Ars s svojimi literarnimi oddajami spomnil treh obletnic. Konec maja leta 1265 naj bi se okvirno rodil velikan italijanske literature Dante Alighieri, ki je zgornjo misel zapisal v prvem delu svoje mojstrovine Božanske komedije z naslovom Pekel. Kako se Dante v spremstvu Vergila sprehaja po devetih krogih pekla in srečuje grešnike boste lahko slišali v oddaji Literarni večer v torek, 26. maja ob 21.05 (Prvi program Radia Slovenija). Scenarij za oddajo, ki je bila posneta leta 1980, je pripravil Andrej Capuder, ki je tudi v celoti prevedel Božansko komedijo.
Na današnji dan leta 1940 pa se je v tedanjem Leningradu rodil znameniti rusko-ameriški pesnik Josif Aleksandrovič Brodski. Iz Sovjetske zveze je bil leta 1972 pregnan in je nato živel v Združenih državah Amerike, leta 1987 pa je za svoje literarno delo prejel Nobelovo nagrado. Njegova zgodnja poezija je izrazito metaforična, polna spraševanja o življenju in smrti, in takšna je tudi pesem Griči, ki jo v interpretaciji dramske igralke Silve Čušin lahko slišite v nedeljski oddaji Literarni nokturno (23.05). Griči so namreč prispodoba življenja, ravnina okrog njih pa ponazarja smrt.
Obeležili pa bomo tudi 190-letnico rojstva pisatelja Janeza Trdine, predstavnika prvega mladoslovenskega rodu, ki je v naši kulturni zgodovini in književnosti zapustil močne sledi. Njegovo najbolj znano in najboljše delo so prav gotovo Bajke in povesti o Gorjancih, s katerimi se bomo nanj spomnili v četrtkovem Literarnem večeru. Pripovedke, ki jih je Trdina preoblikoval in prežel s svojimi moralnimi in socialnimi nazori, so prvič izšle v Ljubljanskem zvonu med letoma 1882 in 1888. Literarni večer je nastal leta 1980, literarna besedila sta tedaj interpretirala dramska igralca Andrej Kurent in Boris Kralj, režiral pa je Aleš Jan.
Literarnim vsebinam so na 3. programu radia Slovenija – programu Ars namenjene številne oddaje različnih dolžin in formatov. Ena izmed njih je tudi dnevna oddaja Literarni nokturno, v kateri lahko vsak dan ob 23.50 (23.05 na Prvem programu Radia Slovenija) slišite deset minut poezije ali proze različnih avtorjev in avtoric – razpon pa sega od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Med Literarnimi nokturni tega tedna opozorimo še na dva. Ponedeljkov nokturno nas bo popeljal v srednji vek z izborom iz dvojezične antologije latinske lirike srednjega veka Srednjeveški cvetnik (Florarium mediaevale), ki je pri Slovenski matici izšla pred dvajsetimi leti. Slišali bomo tri pesmi – humorno Ukradeni konj, satirično Pohlepni Rim in letnemu času primerno pesem z naslovom Pomladna.
V sredo pa bo na sporedu pripoved o časopisnem kritiku Denisu, ki je podnevi tudi neuspešen pisatelj, ponoči pa, preoblečen v žensko, poje in pleše v kabaretu. Izbrani odlomek je del romana Dragi – dragi, ki ga je napisal sodobni francoski avtor Philippe Djian, sicer znan po romanu 37,2 stopinje zjutraj, po katerem so leta 1986 posneli kultni film Betty Blue.
24 . maj
14.05 Humoreska tega tedna: G. Boccaccio: Dekameron / Novela o bistroumni Filipi
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Ghada Karmi: Vrnitev: Spomini Palestinke
22.05 Literarni portret: Bert Pribac
23.50 Literarni nokturno: Josif Brodski: Griči
25. maj
23.50 Literarni nokturno: Srednjeveški cvetnik (1)
26. maj
21.00 Literarni večer: Janez Trdina (ob 190. obletnici rojstva)
23.50 Literarni nokturno: Andrej Hočevar: Umetnost stavi na napako
27. maj
11.05 Literarna matineja: Stendhal: Rdeče in črno (ciklus: Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Philippe Djian: Dragi – dragi
28. maj
21.05 Literarni večer: Dante Alighieri: Božanska komedija – Pekel
23.50 Literarni nokturno: Andraž Polič: Ona je mesto
29. maj
23.50 Literarni nokturno: Pavel Huelle: Mercedes-Benz (Ciklus: Na valovih humorja)
30. maj
18.00 Izbrana proza: Witold Gombrowicz: Trans-atlantik
23.50 Literarni nokturno: Boris A. Novak: Odkrivanje vsakdanjega
Ta teden se v literarnih oddajah programa Ars med drugim spominjamo nedavno preminulega Berta Pribca.
»Povrnil se bom / povrnil nekdaj / med negibne oljke / v poletni vročini / razsejane med skalami / po bregu / in bolečim občutenjem tujstva / mi je ubilo dušo do grenke onemoglosti …«
Bert Pribac
»Moje življenje je eno samo vračanje v nekaj nedosegljivega« je v nekem intervjuju razmišljal ta mesec preminuli pesnik in publicist Bert Pribac, ki ga v nedeljo predstavljamo v oddaji Literarni portret. Bert Pribac sodi med najvidnejše literarne ustvarjalce slovenske diaspore. Leta 1959 je namreč zapustil domovino in se šele leta 2000 vrnil v rodne Srgaše. Njegova prva pesniška zbirka Bronasti tolkač iz leta 1962 je prva slovenska knjiga, izdana v Avstraliji. Pomembno pa je tudi njegovo prevajalsko in antologijsko delo. Leta 2012 je bil odlikovan z redom za zasluge za prizadevno uveljavljanje slovenske istrske kulture in prispevek k premoščanju slovenske politične razdvojenosti.
Tudi palestinska pisateljica, zdravnica, doktorica znanosti in aktivistka Ghada Karmi je zapustila svoje rodno mesto. Iz Jeruzalema je morala zaradi okupacije leta 1948 s starši morala oditi že kot devetletna deklica. Življenje v Jeruzalemu in svoje slovo od Palestine je opisala že v knjigi V iskanju Fatime. O Fatimi, ki je odigrala veliko vlogo v pisateljičinem otroštvu, pripoveduje tudi odlomek iz dela Vrnitev, ki ga v nedeljo ob 18.05 lahko slišite v oddaji Spomini, pisma in potopisi. V tej knjigi avtorica odlično prepleta svojo osebno zgodbo s politično usodo palestinskega naroda, kar je značilno tudi za njena ostala dokumentarno leposlovna dela.
Tudi ta teden se bo program Ars s svojimi literarnimi oddajami spomnil treh obletnic. Konec maja leta 1265 naj bi se okvirno rodil velikan italijanske literature Dante Alighieri, ki je zgornjo misel zapisal v prvem delu svoje mojstrovine Božanske komedije z naslovom Pekel. Kako se Dante v spremstvu Vergila sprehaja po devetih krogih pekla in srečuje grešnike boste lahko slišali v oddaji Literarni večer v torek, 26. maja ob 21.05 (Prvi program Radia Slovenija). Scenarij za oddajo, ki je bila posneta leta 1980, je pripravil Andrej Capuder, ki je tudi v celoti prevedel Božansko komedijo.
Na današnji dan leta 1940 pa se je v tedanjem Leningradu rodil znameniti rusko-ameriški pesnik Josif Aleksandrovič Brodski. Iz Sovjetske zveze je bil leta 1972 pregnan in je nato živel v Združenih državah Amerike, leta 1987 pa je za svoje literarno delo prejel Nobelovo nagrado. Njegova zgodnja poezija je izrazito metaforična, polna spraševanja o življenju in smrti, in takšna je tudi pesem Griči, ki jo v interpretaciji dramske igralke Silve Čušin lahko slišite v nedeljski oddaji Literarni nokturno (23.05). Griči so namreč prispodoba življenja, ravnina okrog njih pa ponazarja smrt.
Obeležili pa bomo tudi 190-letnico rojstva pisatelja Janeza Trdine, predstavnika prvega mladoslovenskega rodu, ki je v naši kulturni zgodovini in književnosti zapustil močne sledi. Njegovo najbolj znano in najboljše delo so prav gotovo Bajke in povesti o Gorjancih, s katerimi se bomo nanj spomnili v četrtkovem Literarnem večeru. Pripovedke, ki jih je Trdina preoblikoval in prežel s svojimi moralnimi in socialnimi nazori, so prvič izšle v Ljubljanskem zvonu med letoma 1882 in 1888. Literarni večer je nastal leta 1980, literarna besedila sta tedaj interpretirala dramska igralca Andrej Kurent in Boris Kralj, režiral pa je Aleš Jan.
Literarnim vsebinam so na 3. programu radia Slovenija – programu Ars namenjene številne oddaje različnih dolžin in formatov. Ena izmed njih je tudi dnevna oddaja Literarni nokturno, v kateri lahko vsak dan ob 23.50 (23.05 na Prvem programu Radia Slovenija) slišite deset minut poezije ali proze različnih avtorjev in avtoric – razpon pa sega od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Med Literarnimi nokturni tega tedna opozorimo še na dva. Ponedeljkov nokturno nas bo popeljal v srednji vek z izborom iz dvojezične antologije latinske lirike srednjega veka Srednjeveški cvetnik (Florarium mediaevale), ki je pri Slovenski matici izšla pred dvajsetimi leti. Slišali bomo tri pesmi – humorno Ukradeni konj, satirično Pohlepni Rim in letnemu času primerno pesem z naslovom Pomladna.
V sredo pa bo na sporedu pripoved o časopisnem kritiku Denisu, ki je podnevi tudi neuspešen pisatelj, ponoči pa, preoblečen v žensko, poje in pleše v kabaretu. Izbrani odlomek je del romana Dragi – dragi, ki ga je napisal sodobni francoski avtor Philippe Djian, sicer znan po romanu 37,2 stopinje zjutraj, po katerem so leta 1986 posneli kultni film Betty Blue.
24 . maj
14.05 Humoreska tega tedna: G. Boccaccio: Dekameron / Novela o bistroumni Filipi
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Ghada Karmi: Vrnitev: Spomini Palestinke
22.05 Literarni portret: Bert Pribac
23.50 Literarni nokturno: Josif Brodski: Griči
25. maj
23.50 Literarni nokturno: Srednjeveški cvetnik (1)
26. maj
21.00 Literarni večer: Janez Trdina (ob 190. obletnici rojstva)
23.50 Literarni nokturno: Andrej Hočevar: Umetnost stavi na napako
27. maj
11.05 Literarna matineja: Stendhal: Rdeče in črno (ciklus: Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Philippe Djian: Dragi – dragi
28. maj
21.05 Literarni večer: Dante Alighieri: Božanska komedija – Pekel
23.50 Literarni nokturno: Andraž Polič: Ona je mesto
29. maj
23.50 Literarni nokturno: Pavel Huelle: Mercedes-Benz (Ciklus: Na valovih humorja)
30. maj
18.00 Izbrana proza: Witold Gombrowicz: Trans-atlantik
23.50 Literarni nokturno: Boris A. Novak: Odkrivanje vsakdanjega
Ukrajina in Slovenija imata skupno Unescovo območje naravne dediščine: bukove pragozdove. Ukrajina ima kar sedem območij vpisanih na Unscove sezname. Mesto Lvov, denimo, je stičišče vzhodne in zahodne kulture z elementi obeh svetov, ukrajinske lesene cerkve so dediščina celotnega človeštva. Kulturna dediščina je v oboroženih spopadih velikokrat tarča, saj predstavlja materialni okvir za identitete tam živečih ljudi. Zaposleni v muzejih in kulturnih ustanovah so ob začetku vojne skušali zaščititi, kar je bilo mogoče, del artefaktov so skrili tudi na Poljskem. Kaj se bo zgodilo s kulturno dediščino v Ukrajini, v tem trenutku ne ve nihče. Blaž Mazi
Po tem, ko so decembra v Moderni galeriji tudi uradno potrdili, da bo Slovenijo na letošnjem Beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše, so slovenski paviljon v kavarni Moderne galerije uradno predstavili Judita Krivec Dragan, sekretarka na Ministrstvu za kulturo, direktor Moderne galerije dr. Aleš Vaupotič in kustos slovenskega paviljona dr. Robert Simonišek. Ob lanskoletni novici, da bo Slovenijo letos zastopal Marko Jakše, so se v javnosti pojavila tudi ugibanja glede lokacije paviljona, ki se je v preteklih nekaj izvedbah bienala nahajal v glavnih prostorih Arzenala. Prostor je težko zagotoviti, še zlasti za več let, saj se je treba dogovarjati vsako leto znova, pravi Judita Krivec Dragan. Nadaljuje, da se bomo tudi letos predstavili v sklopu Arzenala, četudi na drugi lokaciji. Dela Marka Jakšeta, ki se v javnosti ne pojavlja, se sicer dobro povezujejo s temo domišljije in nadrealizma, ki ju je kuratorka Cecilia Alemani letos postavila v ospredje, izziv pa je bil izbrati dela iz njegovega obsežnega opusa. Na ogled bodo slike iz zadnjih dveh desetletij, kot pravi kurator Robert Simonišek sta z umetnikom v ospredje postavila domišljijo kot tako. Postavitev bodo opremili s posebnimi svetlobnimi elementi in peskom, je kurator še pojasnil glede paviljona, ki bo v Benetkah svoja vrata odprl 21. aprila.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Nocoj ob 19:30 se Simfonični orkester RTV Slovenija vrača v svoj koncertni cikel Kromatika – tokrat z mlado domačo solistično zasedbo in dirigentom Raoulom Grüneisom. Koncert boste lahko spremljali tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
"Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator," pravi ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk. Rodila se je v luganski regiji, a že dolgo časa živi v Kijevu. Pesmi Ljube Jakimčuk so prevedene v angleščino, švedščino, nemščino, francoščino, poljščino, hebrejščino, slovaščino in ruščino, njeni eseji pa v angleščino in švedščino. Z njo se je za Svet kulture pogovarjal Vlado Motnikar. "Veliko intervjujev dajem. Občasno pišem članke za vzhodne medije, Slovenijo, Veliko Britanijo in druge države. Ni lahko pisati, že s fikcijo je problem, kaj šele s poezijo. A imamo odgovornost in kultura lahko pomaga kot nekakšna vedenjska terapija. Morali bomo ustvariti nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril sovražnik. Ruska propaganda je obsežna, zato uporabljamo pripovedovanje zgod, da ljudem pojasnjujemo, kaj se dogaja. Moji intervjuji so del informacijske vojne in informacijska vojna je prav tako del prave vojne," dodaja Jakimčuk.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
V ponedeljek se je pričel letošnji cikel sodobne glasbe Zvokotok, ki ga je tokrat oblikoval Sreven Loy, dirigent, skladatelj, strasten promotor nove glasbe v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o zasnovi letošnje koncertne serije ter o njegovem delu z asnamblom Neofonía in Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije.
Odprtje ljubljanske Cukrarne je bilo lani nedvomno dogodek leta na kulturnem področju. Usmeritve novega prostora je tedaj nakazala razstava Čudovitost spomina, zdaj pa se z obsežno skupinsko razstavo Vračanje pogleda posvečajo umetnicam, ki v Sloveniji delujejo od devetdesetih let preteklega stoletja do danes. Žal je tema žensk in umetnic še vedno aktualna, pravi umetniška vodja Cukrarne Alenka Gregorič, ki je razstavo zasnovala v sodelovanju s še tremi kuratorkami – Maro Anjoli Vujić, Matejo Podlesnik in Alenko Trebušak. Na ogled so postavile dela skoraj šestdesetih ustvarjalk v različnih medijih – od slik, skulptur, videov, performansov, intervencij in zvočnih dogodkov, pestre pa so tudi obravnavane teme, ki so razdeljene v štiri sklope: urbana in naravna krajina, telo oziroma figura, umetnostni sistem in družbeno politično okolje. Ti sklopi niso strogo začrtani in se med seboj prepletajo. Tudi zgodovino umetnosti vse preveč določa moški pogled, je ena izmed misli razstave, ki se z naslovom naslanja na knjigo Johna Bergerja Načini gledanja, v kateri se pisec sprašuje o pogledih na žensko v zgodovini umetnosti, ko je bila pogosto upodobljena kot objekt poželenja.
Kulturni center bar Cukrarna v Ljubljani nadaljuje koncertno sodelovanje s tretjim programom Radia Slovenija – programom Ars. Tokrat bosta v ospredju glas mlade pevke in vibrafon – Ajda Stina Turek in Vid Jamnik bosta na koncertu predstavila svoj skupni projekt, album Rajska ptica.
Neveljaven email naslov