Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ali bo Ministrstvo za kulturo zaustavilo Pečečnikov projekt prenove Plečnikovega stadiona?

23.05.2020

Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo

Poskušamo storiti vse, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc.

Potem ko se je zdelo, da je po dvanajstih letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečečnik, odprta, zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil.

Ali bomo tudi v Sloveniji priča protestom podobno kot pred dnevi v Tirani ob rušenju Nacionalnega gledališča Albanije? Tudi to je organizacija Europa Nostra, tako kot Plečnikov stadion za Bežigradom, uvrstila na seznam sedmih najbolj ogroženih spomenikov in dediščinskih območij v Evropi za leto 2020. Vzporednic je veliko, od časa nastanka obeh objektov, načrtov vlagateljev, do kupoprodajne pogodbe, je v imenu predlagatelja seje poudarila Nataša Sukič iz poslanske skupine Levica.

V nadaljevanju je imelo krog 15 strokovnjakov in predstavnikov osrednjih ustanov s področja varovanja kulturne dediščine in arhitekture v Državnem zboru podobno sporočilo. Projekt Bežigrajski športni park bo vseboval le nekaj odstotkov Plečnikovega stadiona, zato to ne bo njegova prenova, ampak pozidava in uničenje. Prof. dr. Aleš Vodopivec s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani v 50 letih dela še ni videl takšnega poenotenja stroke.

Pa vendar je Zavod za varstvo kulturne dediščine prižgal projektu zeleno luč. Ali se je zavod znašel v protislovju? Medtem ko prof. dr. Matej Klemenčič, predsednik strokovnega sveta Zavoda za varstvo kulturne dediščine, projektu Bežigrajski športni park nasprotuje, ker je v nasprotju z nekaterimi členi odloka in varstvenega režima za spomenik, generalni konservator Zavoda za varstvo kulturen dediščine dr. Robert Peskar zatrjuje, da projektu niso mogli prižgati rdeče luči, ker so mu ravno predpisi naklonjeni.

Na potezi je zdaj država, da spremeni predpise, odkupi stadion ali ponudi drugo zemljišče. Ljubljanska občina projekt podpira. Na ministrstvu za kulturo preučujejo vse možnosti, da se izvede resnično obnovo ne pa novogradnjo, je povedala državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc.

Investitor projekta Bežigrajski športni park, ki je trenutno v postopku pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja, vodi Jure Leben, bivši minister za okolje in prostor. Povedal je, da sodelujejo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in izrazil naklonjenost nadaljevanju dialoga.

Če se bo dialog med nasprotujočimi stranmi res odvil, pa bo to velikanski preboj po več kot desetletju nedialoga. Joc Pečečnik je za našo oddajo Kulturna panorama v začetku aprila povedal, da v spomenike ne vlaga, je pa Plečnikov stadion, če ga kdo želi obnoviti v izvorni obliki, na prodaj.

Odbor za kulturo je sprejel sklep koalicije, da se je odbor seznanil s problematiko dediščine Plečnikovega stadiona v Ljubljani in podpira prizadevanja za ohranitev vrednot, zaradi katerih je bil Plečnikov stadion razglašen za kulturni spomenika državnega pomena. Ministrstvo za kulturo je pozval, da prepreči propadanje ali izgubo vrednost vseh spomeniških del Jožeta Plečnika. Bolj zavezujoče sklepe Levice, ki predlagajo odkup stadiona ali zamenjavo zemljišča, njegovo zaščito v integralnem smislu in obnovo v celoti, pa odbor ni podprl.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Ali bo Ministrstvo za kulturo zaustavilo Pečečnikov projekt prenove Plečnikovega stadiona?

23.05.2020

Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo

Poskušamo storiti vse, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc.

Potem ko se je zdelo, da je po dvanajstih letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečečnik, odprta, zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil.

Ali bomo tudi v Sloveniji priča protestom podobno kot pred dnevi v Tirani ob rušenju Nacionalnega gledališča Albanije? Tudi to je organizacija Europa Nostra, tako kot Plečnikov stadion za Bežigradom, uvrstila na seznam sedmih najbolj ogroženih spomenikov in dediščinskih območij v Evropi za leto 2020. Vzporednic je veliko, od časa nastanka obeh objektov, načrtov vlagateljev, do kupoprodajne pogodbe, je v imenu predlagatelja seje poudarila Nataša Sukič iz poslanske skupine Levica.

V nadaljevanju je imelo krog 15 strokovnjakov in predstavnikov osrednjih ustanov s področja varovanja kulturne dediščine in arhitekture v Državnem zboru podobno sporočilo. Projekt Bežigrajski športni park bo vseboval le nekaj odstotkov Plečnikovega stadiona, zato to ne bo njegova prenova, ampak pozidava in uničenje. Prof. dr. Aleš Vodopivec s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani v 50 letih dela še ni videl takšnega poenotenja stroke.

Pa vendar je Zavod za varstvo kulturne dediščine prižgal projektu zeleno luč. Ali se je zavod znašel v protislovju? Medtem ko prof. dr. Matej Klemenčič, predsednik strokovnega sveta Zavoda za varstvo kulturne dediščine, projektu Bežigrajski športni park nasprotuje, ker je v nasprotju z nekaterimi členi odloka in varstvenega režima za spomenik, generalni konservator Zavoda za varstvo kulturen dediščine dr. Robert Peskar zatrjuje, da projektu niso mogli prižgati rdeče luči, ker so mu ravno predpisi naklonjeni.

Na potezi je zdaj država, da spremeni predpise, odkupi stadion ali ponudi drugo zemljišče. Ljubljanska občina projekt podpira. Na ministrstvu za kulturo preučujejo vse možnosti, da se izvede resnično obnovo ne pa novogradnjo, je povedala državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc.

Investitor projekta Bežigrajski športni park, ki je trenutno v postopku pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja, vodi Jure Leben, bivši minister za okolje in prostor. Povedal je, da sodelujejo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in izrazil naklonjenost nadaljevanju dialoga.

Če se bo dialog med nasprotujočimi stranmi res odvil, pa bo to velikanski preboj po več kot desetletju nedialoga. Joc Pečečnik je za našo oddajo Kulturna panorama v začetku aprila povedal, da v spomenike ne vlaga, je pa Plečnikov stadion, če ga kdo želi obnoviti v izvorni obliki, na prodaj.

Odbor za kulturo je sprejel sklep koalicije, da se je odbor seznanil s problematiko dediščine Plečnikovega stadiona v Ljubljani in podpira prizadevanja za ohranitev vrednot, zaradi katerih je bil Plečnikov stadion razglašen za kulturni spomenika državnega pomena. Ministrstvo za kulturo je pozval, da prepreči propadanje ali izgubo vrednost vseh spomeniških del Jožeta Plečnika. Bolj zavezujoče sklepe Levice, ki predlagajo odkup stadiona ali zamenjavo zemljišča, njegovo zaščito v integralnem smislu in obnovo v celoti, pa odbor ni podprl.


19.10.2021

Rac

Vsebine Programa Ars


19.10.2021

Orgelski koncert

Vsebine Programa Ars


18.10.2021

Spot - Rac 5

Vsebine Programa Ars


18.10.2021

Spot - Rac 4

Vsebine Programa Ars


18.10.2021

Spot - Rac 3

Vsebine Programa Ars


18.10.2021

Spot - Rac 2

Vsebine Programa Ars


18.10.2021

Nagrajenci 24. festivala slovenskega filma Portorož

Sinoči se je s podelitvijo vesen, najpomembnejših slovenskih filmskih nagrad, sklenil 24. festival slovenskega filma Portorož. Po presoji mednarodne žirije je absolutni zmagovalec celovečerni igrani prvenec režiserke Tijane Zinajić z naslovom Prasica, slabšalni izraz za žensko, ki je prejel sedem vesen.


18.10.2021

Spot - Rac 1

Vsebine Programa Ars


16.10.2021

Tilen Lebar priporočen skladatelj na mednarodni tribuni Rostrum IRC

V Beogradu, v Studio 6 Radia Beograd poteka mednarodna 67. skladateljska tribuna Rostrum, tradicionalno srečanje radijskih postaj, ki si izmenjajo in v demokratičnem procesu ocenjevanja izberejo najprepričljivejše sodobne skladbe, posnete v zadnjih petih letih. Izberejo po eno izbrano delo v kategoriji skladateljev pod trideset in v splošni kategoriji, v obeh pa tudi več priporočenih del. Na predlog programa Ars je bilo tudi delo Staticotion za akordeon in elektroniko mladega skladatelja Tilna Lebarja (roj. 1993) v izvedbi Luke Juharta, ki so ga delegati tribune uvrstili tako med priporočena dela med mladimi avtorji, kot tudi v splošni kategoriji. Tilen Lebar se s tem pridružuje slovenskim skladateljem, ki jim je to uspelo - Lojzetu Lebiču, Primožu Ramovšu, Urošu Rojko, Nevillu Hallu, Vitu Žuraju in Luki Juhartu, medtem ko je Petra Strahovnik leta 2019 s skladbo Prana dosegla sam vrh, izbor v generalni kategoriji, Matej Bonin pa s skladbo Cancro izbor med mladimi avtorji. Skladbo je krstno izvedel Luka Juhart na koncertu v Studiu 13 Radia Slovenija, v neposrednem prenosu programa Ars.


14.10.2021

Zvočni performans Teritorij

MFRU, ki poteka med 8. in 15. oktobrom, je Mednarodni festival računalniške umetnosti, ki v Mariboru poteka vse od srede devetdesetih let preteklega stoletja. V tem času se je festival, ki predstavlja, analizira in pomaga razumevati računalnik kot stroj za produkcijo, distribucijo, komunikacijo in arhiviranje, uveljavil v domačem in tudi mednarodnem prostoru. V oddaji predstavljamo performans Teritorij zvočne umetnice OR poiesis.


14.10.2021

Stavba GZS ima že arhitekturno patino

"Samo kakovostna arhitektura pomaga graditi boljšo družbo." To je sporočilo nagrajenih projektov in avtorjev Zbornice za rhitekturo in prostor, ki je v času sprejemanja nove zakonodaje še toliko bolj pomembno. Zbornica je namreč prejšnji teden v mariborskem Sodnem stolpu na Lentu podelila strokovna priznanja za največje dosežke svojih članov. Zlati svinčniki za odlično realizacijo, Zlati svinčnik s področja prostorskega načrtovanja, platinasti svinčnik in letošnja novost med nagradami - patinasti svinčnik za arhitekturno delo, ki je močno vplivalo na arhitekturni tok svojega časa. Patinasti svinčnik je nagrada, namenjena objektom, ki niso mlajši od deset in starejši od 30 let. Žirija se je enoglasno odločila za stavbo Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani arhitekturnega biroja Sadar+Vuga. Stavba, dokončana leta 99, je bila zgrajena na podlagi natečajne rešitve iz leta 96, ko so prvo nagrado prejeli Jure Sadar, Špela Videčnik, Boštjan Vuga in Tadej Žaucer. Boštjan Vuga se spominja, da je stavba gospodarske zbornice vzpostavila biro Sadar+Vuga. Projekt je določil tudi način dela, ki ostaja do danes.


14.10.2021

Nadar – Portretne mojstrovine

Parižan Gaspard-Félix Tournachon, znan kot Nadar, je v drugi polovici 19. stoletja v tehniki mokrega kolodija upodabljal pomembne predstavnike evropske kulture, kot so književnik Victor Hugo, slikar Gustave Courbet in skladatelj Giuseppe Verdi. V Narodni galeriji v Ljubljani si lahko ogledamo potujočo razstavo 41-ih portretov, ki jo je pripravil pariški muzej Jeu de Paume v sodelovanju z mediateko francoskega ministrstva za kulturo.


13.10.2021

Glasbena jutranjica 3.del

Glasba Josipa Ipavca in Franja Serafina Vilharja ter pogovor z Danielom Celarcem o novem glasbeno dokumentarnem filmu z naslovom Josip Ipavec, slovenski Mozart.


12.10.2021

Ob rekordnem proračunu za kulturo kritike glede razdeljevanja sredstev

Dobro desetletje se je opozarjalo, da bi kultura iz državnega proračuna potrebovala 200 milijonov na leto. Mandat ministra Vaska Simonitija pa je te številke krepko presegel. Letošnji proračun naj bi bil realiziran v višini 245 milijonov, prihodnje leto bo visok 238 milijonov, čez dve leti pa 244 milijonov. Večja vlaganja so namenjena rešitvi najbolj perečih problemov na področju infrastrukture, med drugim bo s 14 milijoni sofinancirana gradnja Centra Rotovž, ki bo reševal prostorsko stisko Mariborske knjižnice. Ob še drugih hvalevrednih investicijah pri društvu Asociacija in sindikatu Glosa ne razumejo, zakaj se varčuje samo pri njih. Glede na napovedi jim bodo zmanjšali sredstva za 3 milijone. To je kar polovica denarja od prvotno načrtovanega na postavki Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, od koder lahko neposredno prek razpisov črpajo denar. Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je izrazila pričakovanje, da bodo nevladniki financirani iz drugih proračunskih postavk, ki se višajo, zato po njenem ne drži, da se sredstva za nevladnike v celoti manjšajo. Vendar te postavke niso neposredno namenjene nevladnikom, ampak drugim porabnikom, kot so javni zavodi. Ob tem se zato zastavlja vprašanje, ali bodo tisti, ki bodo dobili denar, tudi dejansko okrepili sodelovanje z nevladnimi organizacijami in samozaposlenimi v kulturi. Foto: BoBo


12.10.2021

24. Festival slovenskega filma

S projekcijo filma Inventura, celovečernim prvencem režiserja in scenarista Darka Sinka, se odpira 24. festival slovenskega filma. V Portorožu bodo letos predvajali kar 87 filmov in ob tej priložnosti je Urban Tarman pred mikrofon povabil Bojana Labovića, novega direktorja, ki bo Festival slovenskega filma Portorož vodil naslednja tri leta.


12.10.2021

RTV Slovenija na medijskem festivalu Prix Europa

V nemškem Potsdamu, nekoč rezidenci pruskih in nemških vladarjev, ki se ponaša s svetovno dediščino pod okriljem UNESCO, poteka že 35. medijski festival Prix Europa. Na festivalu se v tekmovalnem delu za prestižne nagrade poteguje tudi RTV Slovenija. Radio Slovenija – Program Ars je z igro Medeja… bom postala v režiji Špele Kravogel uvrščen v tekmovalni program v kategoriji radijske igre, dokumentarna igra Glas šakala v režiji Saške Rakef pa se za nagrado poteguje med radijskimi dokumentarci. Medeja ... bom postala prinaša Senekovo zgodbo, ki temelji na bolj znani, Evripidovi Medeji, a je zgodba podobn. Medejini zločini odpirajo vprašanje ali je protagonistka žrtev skorumpiranih družbenih razmer in intimnega izdajstva, okrutna maščevalka ali ženska, ki ostaja zvesta sama sebi. V glavnih vlogah igrajo Nataša Barbara Gračner (Medeja), Primož Pirnat (Jazon) in Radko Polič (Kreont). Dokumentarna zvočna študija Glas šakala, ki je nastala po scenariju režiserke Saške Rakef in pesnice Tine Kozin, pa sledi migracijski poti šakalov. Zasnovan je kot hodi performans, ki ga poslušalec posluša med sprehodom po polju ali gozdu, stran od vsakdanjih motenj pozornost. Gre za preplet strokovnih, dokumentarnih in poetičnih besedil ter komponiranih zvočnih krajin, zajetih na terenu. Glasba je delo Bojane Šaljić Podešva, za zvočno oblikovanje je poskrbel Matjaž Miklič, za dramaturgijo pa Pia Brezavšček. Televizija Slovenija se kot koproducent v mednarodni produkciji predstavlja z delom "Noisy Neighbours". Festival spremlja urednik Alen Jelen.


11.10.2021

Premiera dokumentarno-poetične zvočne študije Glas Šakala

Ko sodelujemo na mednarodnih medijskih festivalih, s tem skrbimo za širšo prepoznavnost našega dela in sledimo aktualnih mednarodnim smernicam, predvsem pa se borimo za kakovostno in zahtevnejšo televizijsko in radijsko produkcijo, kot sta umetniška in dokumentarna. Na prestižni festival Prix Europa, ki se začenja danes v Berlinu, se je Radio Slovenija letos uvrstil z dvema deloma: radijsko igro Medeja … bom postala v režiji Špele Kravogel in pa z dokumentarno-poetično zvočno študijo Glas Šakala, ki sledi migracijski poti šakalov. Zasnovan je kot hodi performans, ki ga poslušalec posluša med sprehodom po polju ali gozdu, stran od vsakdanjih motenj pozornost. Gre za preplet strokovnih, dokumentarnih in poetičnih besedil ter komponiranih zvočnih krajin, zajetih na terenu. Zvočna študija, pri kateri je pomembno tako besedilo kot sam zvok, premišlja odnos med človeško kulturo in nečloveškimi vrstami. Režiserko Saško Rakef je pred mikrofon povabil Žiga Bratoš in jo med drugim povprašal, kako tovrstni eksperimentalni projekti raziskujejo meje medija in načine, kako se približati poslušalcem, kako v njih vzbuditi posebno pozornost in občutljivost.


Stran 39 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov