Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Usoda pa je hotela, da sta me v kavarni blizu bikoborske šole opazila soseda iz Ashforda. Takoj po koncu tečaja je v hišo moje gostiteljice vstopil oče. Brez odvečnih razprav sem pospravil svoje stvari v kovčke. Na poti do avta mi je dejal, naj svojih bikoborskih poskusov nikoli ne omenjam materi. Že brez tega ima zaradi mene dovolj sivih las. Držal sem besedo.« - Frederick Forsyth, Izobčenec
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars
»Usoda pa je hotela, da sta me v kavarni blizu bikoborske šole opazila soseda iz Ashforda. Takoj po koncu tečaja je v hišo moje gostiteljice vstopil oče. Brez odvečnih razprav sem pospravil svoje stvari v kovčke. Na poti do avta mi je dejal, naj svojih bikoborskih poskusov nikoli ne omenjam materi. Že brez tega ima zaradi mene dovolj sivih las. Držal sem besedo,« piše v avtobiografiji Frederick Forsyth, ki je bil z osemnajstimi leti najmlajši pilot Kraljevih letalskih sil.
Pri 25-ih letih je postal dopisnik iz vzhodnega Berlina, nato je nekaj let preživel v Afriki in poročal o krvavi državljanski vojni v Biafri. Njegovo poročanje je bilo tako iskreno in resnicoljubno, da se je tri leta pozneje znašel brez dela in strehe nad glavo. Za preživetje se je zatekel k pisanju romanov in danes ga poznamo kot mojstra pripovedovanja napetih akcijskih zgodb. Nekaj najbolj znanih: Operacija Šakal, Zadeva Odessa, Maščevalec, Veteran. Tudi njegova avtobiografija, ki jo je naslovil Izobčenec, je izjemno napeto čtivo. Nocoj lahko ob 18.05 v oddaji Spomini, pisma in potopisi na programu Ars Radia Slovenija doživite nekaj razburljivih trenutkov. Odlomke je prevedla Mateja Perpar.
Zvočna knjiga Belo se pere na devetdeset
V ponedeljek, 1. junija, se nadaljuje predvajanje zvočne knjige Bronje Žakelj z naslovom Belo se pere na devetdeset. Na sporedu bo šesto od osemindvajsetih delov, zvočno knjigo pa lahko na programu Ars poslušate ob 19. uri oziroma do 24 ur po predvajanju na Arsovi spletni strani.
Te dni mineva tudi 180 let od rojstva Thomasa Hardyja. Sodi med najpomembnejše angleške literate 19. stoletja. Vse življenje je pisal poezijo in je sam sebe imel predvsem za pesnika. Vseeno ga bralci danes bolj poznajo kot romanopisca, avtorja realistično naravnanih literarnih del. V pisanju se je Hardy vendarle močno navezoval tudi na romantično tradicijo. S pisanjem Thomasa Hardyja smo se Slovenci seznanili razmeroma pozno, po 2. svetovni vojni, ko so bila prevedena njegova najpomembnejša dela – Čista ženska, Temno srce, Daleč od ponorelega sveta in še nekaj drugih. Thomasu Hardyju, njegovemu življenju in delu namenjamo Literarni večer v torek, 2. junija, ob 21.05 na Prvem programu. Leta 2010 ga je pripravila Rapa Šuklje.
»Čudne stvari, ki jih obravnava ta kronika, so se dogodile leta 194 … v Oranu,« je stavek, ki uvaja sloviti roman o epidemiji kuge, ki ohromi francosko prefekturo na alžirski obali. »Kuga je ves september in oktober ždela nad mestom, ki se je skrčilo samo vase,« piše Albert Camus, pisatelj in filozof, ki je ob Sartru najpomembnejši predstavnik eksistencializma v književnosti. Med njegovimi romani sta najbolj znana Tujec in Kuga. Roman Kuga je izdal leta 1947, pisati pa ga je začel med drugo svetovno vojno, leta 1941. Razmerje med človekom in svetom je znotraj Camusove filozofije absurdno, v romanu Kuga pa je tisto orodje, s katerim se človek lahko bori proti absurdu – solidarnost, ki jo uteleša požrtvovalni zdravnik Rieux. Roman Kuga je zanimivo branje tudi v luči letošnje epidemije koronavirusa, zato smo za oddajo Literarni nokturno v torek, 2. junija, ob 23.05 na Prvem programu izbrali odlomek iz Camusovega romana v prevodu Jožeta Javorška.
Pesnica in pisateljica Jennifer Clement, predsednica mednarodnega PEN-a, je pred leti nastopila na literarnem večeru, na katerem je bil med poslušalci tudi Tomaž Šalamun. Pesnik je po branju izrazil navdušenje nad njeno poezijo tudi z mislijo, da bi morala biti prevedena v slovenščino. Pesnica je sicer že dvakrat obiskala Slovenijo, na knjižno objavo njenih pesmi pa še čakamo. Morda pa pesmi v Literarnem nokturnu v četrtek, 4. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) napovedujejo tudi knjižno izdajo. Nekaj jih je prevedla Neža Vilhelm.
Sedmega novembra 2019 je v Italiji izšel težko pričakovani novi roman skrivnostne pisateljice Elene Ferrante, ki je svet osvojila s tetralogijo Neapeljski cikel (2011-2014). Prevedli so ga v petdeset jezikov, prodali pa v več kot 12 milijonih izvodov. Jeseni 2018 je bila v koprodukciji televizijskih hiš HBO in RAI posneta tudi prva sezona nadaljevanke z naslovom Genialna prijateljica v režiji Saveria Costanza, ki je letos prišla tudi na spored slovenske nacionalne televizije. Novi roman z naslovom Zlagano življenje odraslih pa je prvoosebna zgodba Ivane, ki ima na začetku knjige dvanajst let, od nje pa se poslovimo, ko je stara šestnajst let. Vmes spremljamo njeno odraščanje, ki odkriva laži odraslih, pri tem pa se ji sesuje svet, v katerega je kot otrok trdno verjela: svet, ki ga predstavljajo njeni starši, še posebej oče. V oddaji Izbrana proza v soboto, 6. junija, ob 18.05 na programu Ars lahko poslušate odlomek iz romana, ki ga je prevedla Nerina T. Kocjančič.
Prav danes bi 145. rojstni dan praznoval Thomas Mann, ki je svojo slovito novelo Smrt v Benetkah objavil leta 1912, še dodatno pozornost pa je delu prinesla filmska priredba v režiji Luchina Viscontija in z Dirkom Bogardom v glavni vlogi. V noveli Mann bralce popelje v življenje uspešnega, izjemno discipliniranega pisatelja Gustava von Aschenbacha, ki ga daje ustvarjalna kriza. Na sprehodu po Münchnu Aschenbach doživi skorajda epifanični trenutek, in sicer ga zapopade neizmerna želja po potovanju.
Odloči se za Benetke, ki ga na neki način osvobodijo, hkrati pa v njem izzovejo novo obsesijo. Zagleda se v poljskega dečka Tadzia, za Aschenbacha ideal lepote, ki z družino letuje v Benetkah. Tesne ulice italijanskega mesta pa še zdaleč niso varne, po njih se namreč tiho širi kolera. Za Literarni nokturno v soboto, 6. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) smo izbrali odlomek, v katerem Aschenbach od zaposlenega na angleškem potovalnem uradu izve več o nevarni bolezni. Mann je leta 1911 tudi sam počitnikoval v Benetkah, kjer naj bi srečal poljsko družino in dečka Wladyslawa Moesa, zato naj bi imelo delo avtobiografski značaj. Prav tako je na realnih dogodkih osnovan motiv kolere, saj je Italija leta 1911 doživela epidemijo te bolezni.
Spored literarnih oddaj med 31. majem in 6. junijem
31. maj
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Giovanni Boccaccio: Dekameron
Spomini, pisma in potopisi – 18.05 (Ars)
Frederick Forsyth: Izobčenec
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Reinaldo Arenas
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Seamus Heaney: Glogova svetilka1. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Andrej Lutman: Rob odmeva2. junij
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Thomas Hardy – ob 180.obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Albert Camus: Kuga3. junij
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Evripid: Bakhantke
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Luis Sepulveda: Starec, ki je bral ljubezenske romane4. junij
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Marguerite Yourcenar
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Jennifer Clement: Pesmi5. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Janez Trdina: Vinska modrost6. junij
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Elena Ferrante: Zlagano življenje odraslih
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Thomas Mann: Smrt v Benetkah
»Usoda pa je hotela, da sta me v kavarni blizu bikoborske šole opazila soseda iz Ashforda. Takoj po koncu tečaja je v hišo moje gostiteljice vstopil oče. Brez odvečnih razprav sem pospravil svoje stvari v kovčke. Na poti do avta mi je dejal, naj svojih bikoborskih poskusov nikoli ne omenjam materi. Že brez tega ima zaradi mene dovolj sivih las. Držal sem besedo.« - Frederick Forsyth, Izobčenec
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars
»Usoda pa je hotela, da sta me v kavarni blizu bikoborske šole opazila soseda iz Ashforda. Takoj po koncu tečaja je v hišo moje gostiteljice vstopil oče. Brez odvečnih razprav sem pospravil svoje stvari v kovčke. Na poti do avta mi je dejal, naj svojih bikoborskih poskusov nikoli ne omenjam materi. Že brez tega ima zaradi mene dovolj sivih las. Držal sem besedo,« piše v avtobiografiji Frederick Forsyth, ki je bil z osemnajstimi leti najmlajši pilot Kraljevih letalskih sil.
Pri 25-ih letih je postal dopisnik iz vzhodnega Berlina, nato je nekaj let preživel v Afriki in poročal o krvavi državljanski vojni v Biafri. Njegovo poročanje je bilo tako iskreno in resnicoljubno, da se je tri leta pozneje znašel brez dela in strehe nad glavo. Za preživetje se je zatekel k pisanju romanov in danes ga poznamo kot mojstra pripovedovanja napetih akcijskih zgodb. Nekaj najbolj znanih: Operacija Šakal, Zadeva Odessa, Maščevalec, Veteran. Tudi njegova avtobiografija, ki jo je naslovil Izobčenec, je izjemno napeto čtivo. Nocoj lahko ob 18.05 v oddaji Spomini, pisma in potopisi na programu Ars Radia Slovenija doživite nekaj razburljivih trenutkov. Odlomke je prevedla Mateja Perpar.
Zvočna knjiga Belo se pere na devetdeset
V ponedeljek, 1. junija, se nadaljuje predvajanje zvočne knjige Bronje Žakelj z naslovom Belo se pere na devetdeset. Na sporedu bo šesto od osemindvajsetih delov, zvočno knjigo pa lahko na programu Ars poslušate ob 19. uri oziroma do 24 ur po predvajanju na Arsovi spletni strani.
Te dni mineva tudi 180 let od rojstva Thomasa Hardyja. Sodi med najpomembnejše angleške literate 19. stoletja. Vse življenje je pisal poezijo in je sam sebe imel predvsem za pesnika. Vseeno ga bralci danes bolj poznajo kot romanopisca, avtorja realistično naravnanih literarnih del. V pisanju se je Hardy vendarle močno navezoval tudi na romantično tradicijo. S pisanjem Thomasa Hardyja smo se Slovenci seznanili razmeroma pozno, po 2. svetovni vojni, ko so bila prevedena njegova najpomembnejša dela – Čista ženska, Temno srce, Daleč od ponorelega sveta in še nekaj drugih. Thomasu Hardyju, njegovemu življenju in delu namenjamo Literarni večer v torek, 2. junija, ob 21.05 na Prvem programu. Leta 2010 ga je pripravila Rapa Šuklje.
»Čudne stvari, ki jih obravnava ta kronika, so se dogodile leta 194 … v Oranu,« je stavek, ki uvaja sloviti roman o epidemiji kuge, ki ohromi francosko prefekturo na alžirski obali. »Kuga je ves september in oktober ždela nad mestom, ki se je skrčilo samo vase,« piše Albert Camus, pisatelj in filozof, ki je ob Sartru najpomembnejši predstavnik eksistencializma v književnosti. Med njegovimi romani sta najbolj znana Tujec in Kuga. Roman Kuga je izdal leta 1947, pisati pa ga je začel med drugo svetovno vojno, leta 1941. Razmerje med človekom in svetom je znotraj Camusove filozofije absurdno, v romanu Kuga pa je tisto orodje, s katerim se človek lahko bori proti absurdu – solidarnost, ki jo uteleša požrtvovalni zdravnik Rieux. Roman Kuga je zanimivo branje tudi v luči letošnje epidemije koronavirusa, zato smo za oddajo Literarni nokturno v torek, 2. junija, ob 23.05 na Prvem programu izbrali odlomek iz Camusovega romana v prevodu Jožeta Javorška.
Pesnica in pisateljica Jennifer Clement, predsednica mednarodnega PEN-a, je pred leti nastopila na literarnem večeru, na katerem je bil med poslušalci tudi Tomaž Šalamun. Pesnik je po branju izrazil navdušenje nad njeno poezijo tudi z mislijo, da bi morala biti prevedena v slovenščino. Pesnica je sicer že dvakrat obiskala Slovenijo, na knjižno objavo njenih pesmi pa še čakamo. Morda pa pesmi v Literarnem nokturnu v četrtek, 4. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) napovedujejo tudi knjižno izdajo. Nekaj jih je prevedla Neža Vilhelm.
Sedmega novembra 2019 je v Italiji izšel težko pričakovani novi roman skrivnostne pisateljice Elene Ferrante, ki je svet osvojila s tetralogijo Neapeljski cikel (2011-2014). Prevedli so ga v petdeset jezikov, prodali pa v več kot 12 milijonih izvodov. Jeseni 2018 je bila v koprodukciji televizijskih hiš HBO in RAI posneta tudi prva sezona nadaljevanke z naslovom Genialna prijateljica v režiji Saveria Costanza, ki je letos prišla tudi na spored slovenske nacionalne televizije. Novi roman z naslovom Zlagano življenje odraslih pa je prvoosebna zgodba Ivane, ki ima na začetku knjige dvanajst let, od nje pa se poslovimo, ko je stara šestnajst let. Vmes spremljamo njeno odraščanje, ki odkriva laži odraslih, pri tem pa se ji sesuje svet, v katerega je kot otrok trdno verjela: svet, ki ga predstavljajo njeni starši, še posebej oče. V oddaji Izbrana proza v soboto, 6. junija, ob 18.05 na programu Ars lahko poslušate odlomek iz romana, ki ga je prevedla Nerina T. Kocjančič.
Prav danes bi 145. rojstni dan praznoval Thomas Mann, ki je svojo slovito novelo Smrt v Benetkah objavil leta 1912, še dodatno pozornost pa je delu prinesla filmska priredba v režiji Luchina Viscontija in z Dirkom Bogardom v glavni vlogi. V noveli Mann bralce popelje v življenje uspešnega, izjemno discipliniranega pisatelja Gustava von Aschenbacha, ki ga daje ustvarjalna kriza. Na sprehodu po Münchnu Aschenbach doživi skorajda epifanični trenutek, in sicer ga zapopade neizmerna želja po potovanju.
Odloči se za Benetke, ki ga na neki način osvobodijo, hkrati pa v njem izzovejo novo obsesijo. Zagleda se v poljskega dečka Tadzia, za Aschenbacha ideal lepote, ki z družino letuje v Benetkah. Tesne ulice italijanskega mesta pa še zdaleč niso varne, po njih se namreč tiho širi kolera. Za Literarni nokturno v soboto, 6. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) smo izbrali odlomek, v katerem Aschenbach od zaposlenega na angleškem potovalnem uradu izve več o nevarni bolezni. Mann je leta 1911 tudi sam počitnikoval v Benetkah, kjer naj bi srečal poljsko družino in dečka Wladyslawa Moesa, zato naj bi imelo delo avtobiografski značaj. Prav tako je na realnih dogodkih osnovan motiv kolere, saj je Italija leta 1911 doživela epidemijo te bolezni.
Spored literarnih oddaj med 31. majem in 6. junijem
31. maj
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Giovanni Boccaccio: Dekameron
Spomini, pisma in potopisi – 18.05 (Ars)
Frederick Forsyth: Izobčenec
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Reinaldo Arenas
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Seamus Heaney: Glogova svetilka1. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Andrej Lutman: Rob odmeva2. junij
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Thomas Hardy – ob 180.obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Albert Camus: Kuga3. junij
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Evripid: Bakhantke
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Luis Sepulveda: Starec, ki je bral ljubezenske romane4. junij
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Marguerite Yourcenar
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Jennifer Clement: Pesmi5. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Janez Trdina: Vinska modrost6. junij
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Elena Ferrante: Zlagano življenje odraslih
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Thomas Mann: Smrt v Benetkah
Zaplet gre takole: Alma, igra jo Kaja Zabret, se z očetom Filipom, on je Marko Mandić, preseli v novo sosesko. Deklica žaluje za mamo, ki je umrla na okoljevarstveni akciji v Amazoniji, v novem okolju pa se mora soočiti še z medvrstniškim nasiljem, ko postane žrtev sošolke Lune, ki se druži s skupino skejterjev. Ko pa Alma ugotovi, da bodo park v njihovi novi soseski spremenili v parkirišče, vodja projekta pa je njen oče, se pridruži Luni in njeni ekipi v borbi za igrišče. Vse to se dogaja v Šiški v Ljubljani. Dodajmo še, da je scenarij za otroški film Blok 5 napisala Dora Šustić, direktor fotografije je David Hofmann. Gre za slovensko-hrvaško-srbsko-češko koprodukcijo, ki so jo finančno podprli Slovenski filmski center, RTV Slovenija, Filmski center Srbije, Češki filmski sklad in Hrvaški avdiovizualni center. Blok 5 je prejel tudi podporo programa evropske komisije Media za razvoj in podporo Eurimages za produkcijo. Glavni producent filma je produkcijska hiša A Atalanta. Foto: Luka Matijevec
Mito Gegič je bil od malega obkrožen z lovci – to tradicijo še danes spoštuje, vendar se z njo tudi ne strinja, v njegovem slikarstvu pa so lovski motivi postali širša metafora za naš odnos do avtoritet in razmerja moči. Na razstavi, ki jo v ljubljanski Galeriji Kresija odpirajo nocoj, pa se podobe lovstva spreminjajo v pripoved o usodnih brodolomih in poskusih prečkanja Sredozemlja. Ob slikah Mita Gegiča se zdi, kot bi vstopili v tesnobno slovensko grozljivko – gledamo ustreljene, prestreljene ali odrte srne, zloslutne lovske preže, lovce s puškami, ki se jim včasih pridružijo tudi otroci. Da je ozračje še bolj nelagodno, se zdijo prizori kot razrezani na tanke linije, ki realizem zamajejo, a ga ne porušijo. Kot motnja v naši zaznavi, enakomerno, skoraj klinično precizno popačena digitalna podoba. Tako Gegič, ki motive išče na spletu in jih poustvari na poseben način – celotno platno oblepi s samolepilnim trakom, nanj preslika motiv, trakove odlepi in jih nalepi na novo platno. V svoje delo je v zadnjem času vnesel nekaj sprememb - ob lovski je vpletel migrantsko problematiko, značilni trakovi so manj izraziti in barve bolj vedre – hladne bele, črne in modrikaste odtenke so zamenjale rožnata, živo rumena, turkizna in zelena. Na slikah so upodobljene psihološke krajine, v katere so umeščeni: lovske preže, bodeče žice, čolniči, ograde, rešilni jopiči, gradbeni stroji, srnjad in človeške figure, kot so razjarjeni policaji, cariniki, preračunljivi lovci, ponosni očetje in zafrustrirani sinovi, zapiše kuratorka razstave Maša Žekš, in še, da dela naslavljajo problematična razmerja moči v oziru do strogo varovanih meja in njihovih posledic. Odnos do patriarhata in avtoritete, ki pogosto nastopa kot oče in jo je doslej obravnaval predvsem prek podob lovstva torej razširi na idejo nadzora in nadvlade. Razmerja moči postavi ob podedovano tradicijo. Ko jo začneš prevpraševati, se avtoriteta sama spotika ali začne na novo risati, pravi – zato tudi naslov razstave Očetnjava je jecljajoči jetnik. Pa si lahko zamišlja tudi pozitivno avtoriteto? Foto: Yamaha Beach, 2023, akril, vinil, maskirni trak na plano, arhiv avtorja, izrez fotografije
V stavbnem kompleksu Astra na Dunajski v Ljubljani je pred dvema letoma vzniknil nov razstavno-prodajni prostor – galerija Bažato, ki se razgibano razprostira v pritličju in dveh nadstropjih. S prvo razstavo jo je takrat odprl slikar Ivo Prančič, eden od 23-ih sodelujočih tudi na letošnji veliki razstavi z naslovom Čas na poti. Z njo predstavljajo aktualno produkcijo umetnikov in umetnic, s tem pa tudi programsko usmeritev galerije, ki je zavezana sodobni likovni ustvarjalnosti, predvsem slikarstvu. Vse se je začelo s Hišo Bažato na Humu v Goriških brdih, namenjeno delu in ustvarjanju umetnikov. Zasnoval jo je fotograf Marjan Bažato in po njegovi smrti se je sin Matjaž odločil za drzno potezo: veliko galerijo v prestolnici. Nekaj postane jasno nemudoma ob vstopu: radi imajo slikarstvo. Prav aktualna razstava z imeni, kot so Aleksij Kobal, Ana Sluga, Nika Zupančič, Uroš Weinberger, Herman Gvardjančič, Gustav Gnamuš in drugi, je spoj modernističnih temeljev s sodobnimi raziskovanji, vse od ekspresivnih in geometričnih abstrakcij, ki tematizirajo temeljne prvine, kot sta format in barva, pa do prevpraševanja figure v sliki. Maruša Meglič nas odpelje v barvni intimizem, hrvaški umetnik Robert Šimrak na primer spomni še na pop art in nadrealizem, Milan Pajk na likovno moč fotografije, Jane Štravs digitalnega printa, Mirko Bratuša pa nam s skulpturo iz brona in nerjavnega jekla pokaže jezik. Skupna tema je tokrat čas, pove vodja galerije Bažato Nada Zoran, svoje misli pa dodata še sodelujoča Milan Erič in Jelka Flis. Foto: Žiga Bratoš
Leopoldov muzej prvič v Avstriji na obsežni razstavi, ki vključuje dvesto umetniški del od konca 19. stoletja do današnjih dni, predstavlja izbrane umetniške vrhunce iz privatne zbirke Rainholda Würth. Njegova zbirka, ki jo je ta nemški zbiralec umetnin začel ustvarjati v šestdesetih letih dvajsetega stoletja, obsega približno dvajset tisoč umetniških del. Na razstavi z angleškim naslovom AMAZING je tako predstavljen le majhen del zbirke, in sicer na dveh razstavnih nivojih muzeja. Razstava pa je razdeljena po temah in časovnih obdobjih. V prvem razstavnem nivoju so prikazani slogovni trendi od impresionizma, ekspresionizma, nadrealizma do različnih oblik abstraktne umetnosti. Drugi razstavni novi pa je posvečen umetnosti po letu 1945. Med drugim so bolje zastopana dela Georga Baselitza, Gerharda Richterja in Anselma Kieferja. Del razstave je posvečen tudi avstrijski povojni umetnosti, kjer se lahko srečamo z deli Arnulfa Reinerja, Hermanna Nitscha ali Marije Lassnig. Razstavo je pripravil direktor Leopoldovega muzeja Hans-Peter Wipplinger in je odprta še do začetka septembra. Foto: Gregor Podlogar (izrez slike Zlato runo 1993/94 Anselma Kieferja)
Zvok je tema za prihodnost – zmanjševanje hrupa v naših okoljih in ustvarjanje zvočno spodbudnih prostorov pa je le delček sestavljanke – in kaj vse še obstaja? V prvem avgustovskem tednu se na beneškem arhitekturnem bienalu francoski paviljon Ball Theater spreminja v radijsko gledališče oziroma zvočni laboratorij Radio Utopia in del tega je tudi mednarodni projekt B-AIR, ki ga vodi Radio Slovenija. Ta teden namreč program v francoskem paviljonu pripravlja inštitut za raziskovanja Cresson, eden od partnerjev projekta B-AIR. Posveča se vlogi zvoka v razvoju človeka, na bienalu pa bo predstavljen koncert za dojenčke in malčke Tako tiho ter radijska igra za dojenčke Morje. Igra, ki jo podpisujeta Saška Rakef in Bojana Šaljić Podešva, pripoveduje o starodavni Ribi Faroniki, stari kot morje, v katerem plava. Riba čuva svet, nekega dne pa se pesem morja razleti in nič ni več prav. Če pa se v Benekte ne boste odpravili, lahko radijsko igro in koncert za malčke in otroke ob številnih drugih vsebinah projekta B-AIR najdete tudi spletu. Foto: Mount Mézenc, 2022, master terrain, esaaa - Photo N. Tixier
V glavni tekmovalni sekciji filmskega festivala Cinehill, ki se je iz Motovuna letos preselil na planino Petehovac, sta bila na sporedu tudi filma Hotel Pula Andreja Korovljeva in Odpadlo listje Akija Kaurismäkija. Pogovarjali smo se z režiserjem prvega, Andrejem Korovljevom in z glavnim igralcem Kaurismäkijevega filma, Jussijem Vatanenom. Fotografija: Arhiv Motovunskega filmskega festivala
Delo Sergeja Kapusa je bistveno zaznamovalo slovensko umetnost zadnjih štirih desetletij. Prejel je več nagrad, med drugim nagradi Riharda Jakopiča in Ivane Kobilca za življenjsko delo. Bil je intelektualno radoveden tako v svojem teoretskem delu kot praksi. Teorija in umetnost sta se zanj dopolnjevali, saj je trdil, da je pogled na sliko vedno tudi že teoretičen. Razstavljati je začel leta 1975, na njegovo slikarstvo je pomembno vplivala ameriška abstrakcija, sicer pa ga je zanimal predvsem časovni vidik. Med njegovimi bolj znanimi so dela, ki vključujejo digitalne podobe Marsove površine. Še pred tem pa so pri njem prevladovale živobarvne, navidez jasne geometrijske linije, ki se ob pozornem pogledu začnejo razpuščati. Pregled njegovega ustvarjanja je leta 2002 pripravila Moderna galerija. V strokovnem polju je bila med drugim odmevna njegova knjiga Ugrabljeni slikar o Jožefu Petkovšku in našem umetnostnem prostoru. Njegov odnos do umetnosti je bil temeljit in predan, gojil in prenašal ga je tudi kot profesor na ALUO. Vseskozi je bila ključna zanj problematizacija vidnega, Jure Detela pa je starejše slike Sergeja Kapusa opisal z verzi Tomaža Šalamuna: "Pred očmi je svetlo, za očmi je mrak, vrtenje glave je totalna utopija." Foto: Sergej Kapus (1950–2023). Foto: ZDSLU
Vučja Gomila v Prekmurju, od hitrega sveta umaknjeni kotiček v občini Moravske Toplice, nosi v sebi nekaj mističnega in je zato kot nalašč primeren za snemanje novega celovečernega igranega prvenca mlade režiserke Ester Ivakič. Podlaga zanj je literarna predloga šestih kratkih zgodb Noben glas prekmurske pisateljice Suzane Tratnik, dobil pa je prav poseben, nadvse dolg in zabaven naslov: Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. Lana Marić se sploh odlično znajde na snemanju, čeprav to vzame po ves dan, zaradi vremena pa morajo snemati malo zunaj, pa spet notri. Izbrali so jo na avdiciji in prelevila se je v desetletno Ido, ki živi v prekmurski vasici v času Jugoslavije. Nadvse je navezana na staro mamo in ko se njeno zdravje začne slabšati, se Ida domisli: smrt bo pregnala s petjem. Le ena težava je: nima posluha. A to zanjo ni ovira, s prijateljico Terezko se vpišeta v pevski zbor. Ida nam bo ponudila vmesni prostor med otroštvom in odraslostjo, svet, ki še ni dolgočasen in tudi resne teme obarva s humorjem, ironijo, fantastiko. Snemanje filma Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. Foto: Asiana Jurca Avci
"Zgodba Jablana nas je prepričala predvsem s svojo dobro strukturiranostjo, z razvijanjem specifične družinske tematike, ki se umešča tudi v širši družbeni kontekst, poleg tega zgodba subtilno vpeljuje premišljeno metaforiko oziroma simboliko, ki poleg ostalih elementov skrbi za napetost in razgibanost fabule."
Letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo Herman Gvardjančič je prepoznaven predvsem po svojih temačnih krajinah s poudarjeno, ekspresivno potezo. Narava je pomembna stalnica njegovega dela in tako je tudi na razstavi Slovenae 22 – Kras v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki, ki pooseblja slikarjevo razmišljanje po lanskoletnih uničujočih požarih na Krasu. Ti so navdihnili Gvardjančiča in so tudi rdeča nit razstave, je v pogovoru z Aljano Jocif najprej povedal slikar Herman Gvardjančič. Foto: Herman Gvardjančič, SLOVENAE 22, 2023, mešane tehnike (izrez fotografije)
V istrskem Motovunu se je v soboto začel že 25. filmski festival, ki se letos od slovite lokacije poslavlja in svojo zgodbo nadaljuje nedaleč stran, a na občutno višji nadmorski višini, na planini Petehovac. Poročamo o tem, kako se na festivalu spominjajo preteklih let in kako so, tudi s filmi, nostalgično obeležili konec motovunskega obdobja festivala. Foto: BoBo
Na Starem trgu v Ljubljani se z uvodno predstavo za otroke, Rdeča Kapica, začenja festival Dobimo se pred Škucem.Festival Dobimo se pred Škucem predstavlja sklop raznolikih, kulturi in ustvarjalnosti posvečenih, sproščenih popoldnevov in večerov. Namenjen je širši javnosti različnih starosti in z različnimi kulturnimi željami. Glavni otvoritveni dogodek festivala z več kot dvajsetletno kontinuiteto bo modna revija z otvoritvijo razstave Odsev.
Poletje je za mnoge čas morja in čas počitnic. Čas turističnih obljub o oddihu, ki bo spremenil in izboljšal naša življenja. Obljube in želje po boljšem življenju so spremljale tudi gradnjo jadranske magistrale, ki je spodbudila razvoj turizma. Kakšne vplive je imela na življenja in kako je nastajala se sprašuje umetnik Mark Požlep, ki z razstavo Neskončne počitnice v Cukrarni nekoliko razčara morebitno nostalgijo ob misli na pot na morje. Potovanja, preteklost, mitizirani kraji, poglavja zgodovine in kulture, obljube o boljšem življenju. Vse to so teme, ki jih pogosto najdemo v Požlepovem opusu. Ob tem uspe umetnik ohranjati kompleksno pozicijo – občutek imamo, da se nad velikimi idejami in temami navdušuje, so mu blizu, a se jim ne prepušča naivno. Tako je tudi tokrat. Pot na morje v času Jugoslavije ni idealizirana, pove umetnik. Del razstave so tudi avtorska besedila Muanisa Sinanovića, ki krhajo jugonostalgijo ter kažejo širino teme. Projekt je namreč zasnovan na raziskavi, pri kateri je Mark Požlep sodeloval z ekonomistom Igorjem Feketijo, s katerim je strnil podatke o gospodarskih in socialnih spremembah, nastalih med gradnjo magistrale v letih med 1945 in 1966 in po njej. Sinanovićeva besedila je nato uglasbil Gašper Piano, skupaj s Požlepom pa sta jih na načrtno izbranih lokacijah jadranske magistrale izvedla v obliki koncertov. Posnetke teh koncertov performansov si lahko ogledamo na razstavi, kratki deli iz odpetih pesmi pa se kot zapisi pojavijo tudi ob Požlepovih izrazitih črno-belih risbah z ogljem. Za te velja podobno kot za pesmi - ob prizorih morskega prostočasja, se znajdejo tudi podobe grajenja veste ter vojakov. Foto: Iza Pevec
Platforma Biblos, največja slovenska knjigarna in knjižnica e-knjig, letos praznuje deseto obletnico. Čeprav je bila debata, ali bodo elektronske knjige prevladale nad tiskanimi, pred desetimi leti precej živa, se danes zdi, da medija sobivata. Več pa v pogovoru z Markom Hercogom, tehničnim direktorjem založbe Beletrina, ki je Biblos zasnovala.
Nocoj in jutri lahko obiskovalci doživijo poseben dogodek, posvečen 50. obletnici slovenske filmske klasike Cvetje v jeseni, ki ga pripavlja Turistično društvo Stari vrh.
Motovunski filmski festival ali po novem Cinehill bo letos še zadnjič gostoval na Motovunskem griču in sicer med 22. in 24. julijem, nato pa se bo s 26. julijem za štiri dni preselil na novo lokacijo ali v novi dom – v planinsko središče Petehovac nad Delnicami v Gorskem kotarju.
Umrl je slovenski pisatelj Marjan Tomšič, prepoznaven na eni strani po magiji v svojih pripovedih ter na drugi realističnih delih o Šavrinkah in Aleksandrinkah.
V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled mednarodna razstava Nevidna roka, s podnaslovom Atelje in algoritem, ki razmišlja o dveh prostorih – o ateljeju kot analognem prostoru, v katerem je umetnikova roka v neposrednem stiku z materialom, in digitalnem okolju, ki omogoča hiter in direkten odziv občinstva. Predstavlja se deset umetnikov, pretežno iz Srednje Evrope, njihova dela pa so nastajala v zadnjih treh letih ob pojavu novih okoliščin, ki so spodbudile mnoge avtorje, da so iskali nove poti do občinstva. Razstava je sestavljena iz samostojnih predstavitev ustvarjalcev, »ki so za prevodnik med svetovi digitalnega in materialnega aktivirali neskončno privlačnost podobe«, piše v spremnem besedilu (na fotografiji: Alex Macedo, olje na lanenem platnu).
Češki pisatelj Milan Kundera, ki je včeraj umrl v 95. letu starosti, je bil velik podpornik slovenske osamosvojitve. Predsednik Borut Pahor mu je pred dvema letoma podelil državno odlikovanje zlati red za zasluge. Leta 1991 je med drugim napisal odmeven članek z naslovom Treba je rešiti Slovenijo, ki je izšel na prvi strani francoskega časopisa Le Monde. Med njegovimi najbolj znanimi romani so Neznosna lahkost bivanja, Šala, Življenje je drugje in Valček za slovo. Slovenci Kundero radi beremo, saj je mnogo njegovih del izšlo v slovenskem prevodu kmalu po izdaji v izvirniku. Kundera sodi med najpomembnejše literate v drugi polovici 20. stoletja v svetovnem merilu. (foto:Elisa Cabot / Wikipedia). Milanu Kunderi bomo na Radiu Slovenija posvetili četrtkov Literani večer. Prisluhnili mu boste lahko ob 21.05 na prvem programu.
Na kostanjeviški Forma vivi v tem mesecu gostijo dva kiparja, iz Slovenije Tomaža Furlana in iz Hrvaške Alema Korkuta. Pravzaprav se bo Korkut pridružil na delovišču v Kostanjevici na Krki šele v prihodnjih dneh, saj njegova umetnina temelji na sestavljanju v naprej pripravljenih kosov hrasta. Letos pa bodo več pozornosti namenili tudi parku skulptur, kjer je razstavljenih še okoli sto skulptur iz šestih desetletjih Forme vive. V Galeriji Božidar Jakac v so napovedovali spremembe v kontekstu simpozija Forme vive, in se letos odločili na več za tri, pač pa za dva kiparja, pojasnjuje direktor galerije Goran Milovanovič. Oba kiparja sta že razstavljali v samostanski cerkvi, Tomaž Furlan se je na Forma vivo prijavil, kot sam pravi, iz nekega zelo spontanega impulza. Medtem ko Furlan že ustvarja na dvorišču kostanjeviške galerije, se mu bo Alem Korkut iz Hrvaške pridružil v prihodnjih dneh. Forma viva v Kostanjevici na Krki poteka v tem mesecu, ob izteku meseca pripravljajo tudi zaključno predstavitev v okolici Galerije Božidar Jakac razstavljenih novonastalih del. Foto: Tomaž Furlan pri delu, vir: arhiv GBJ
Neveljaven email naslov