Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
»Kriste, kir si imenovan prava luč, zarja, beli dan, s svitlobo si v temi obdan, svejti nom v ta tuj svitli stan!«
Tako zvenijo prvi verzi pesmi Večerna molitev, ki jo je napisal Primož Trubar. 8. junija se vsako leto spomnimo utemeljitelja našega knjižnega jezika, ki naj bi se rodil na ta dan leta 1508. V znamenju Trubarja bo zato ponedeljkova oddaja Literarni nokturno, v kateri boste lahko slišali njegovi liturgični pesmi Kaj bodi večerja Gospodova in kakšna je nje pravilna raba ter Večerna molitev. Trubar ju je leta 1550 objavil v Katekizmu, prvi knjigi v slovenskem jeziku, ki je hkrati tudi prva slovenska tiskana knjiga. Z liturgičnimi pesmimi v slovenščini se je Trubar spopadel s prevladujočo latinščino v cerkveni poeziji, v njih pa poudaril etične vrednote in skrb za znosnejše življenje. Trubarjevi pesmi je za radijski medij interpretiral lani preminuli dramski igralec Milan Štefe.
9. junija pa bo minilo 150 let od smrti klasika angleške književnosti Charlesa Dickensa. V juniju boste v oddaji Humoreska tega tedna spoznavali humorno plat sicer ostrega kritika viktorijanske družbe in razkrinkovalca njenih številnih krivic. Da je imel Dickens izostren smisel za humor priča tudi njegovo prvo delo Pickwickovci, ki je v nadaljevanjih začelo izhajati leta 1836. Glavni junak je dobrodušni čudak Samuel Pickwick, tudi predsednik Kluba Pickwickovcev, katerega člani potujejo po Angliji in preučujejo navade prebivalcev, pri tem pa se zapletajo v razne dogodivščine. Odlomek, ki bo na sporedu v nedeljo, 7. junija, je poslovenila prevajalka in pisateljica Mira Mihelič. Za prevod Pickwickovcev, Faulknerjeve Svetlobe v avgustu in dela Ozri se proti domu, angel Thomasa Wolfa je leta 1963 prejela Sovretovo nagrado, tega leta je bila nagrada za vrhunske književne prevode tudi prvič podeljena.
Ta teden bomo pozornost posvetili še enemu klasiku, 10. junija bo namreč minilo 440 let od smrti Luísa Vaz de Camõesa v lizbonski javni hiralnici, prvega od trojice največjih imen portugalske književnosti. Podobno mednarodno slavo sta ob njem požela le še pesnik Fernando Pessoa in nobelovec José Saramago. Camões je avtor slovitega junaškega epa Luzijada, ki ga je pisal v anonimnosti in revščini, objavil pa leta 1572. V središče pesniške kronike je postavil pomorščaka Vasca da Gamo in njegovo pot v Indijo, v zgodbeni okvir pa vložil številne prigode o junaštvih Portugalcev. Camões, ki je v bojih v Afriki zgubil oko, je ob Luzijadi napisal še veliko liričnih pesnitev. V Glosi se mu je poklonil tudi naš Prešeren: »/…/ kako sreča pevce vdarja; nam spričujeta pisarja Luzijade, Don Kihota, kakošna Parnasa pota – slep je, kdor se s petjem ukvarja /…/«. Avtor scenarija za Literarni večer, ki bo na sporedu v torek, je Andrej Capuder, pisatelj, prevajalec, univerzitetni profesor in politik, ki je umrl avgusta leta 2018. Capuder je kot romanist tudi poslovenil odlomke iz Camõesevega epa.
Ko je 9. novembra 1918 za posledicami španske gripe v Parizu umrl veliki francoski pesnik poljsko italijanskega rodu Guillaume Apollinaire, se je končevala prva svetovna vojna, ki se je je udeležil kot prostovoljec in bil ranjen v glavo. Ironija usode je hotela, da je francosko glavno mesto prekipevalo od radosti nad koncem vojne in da so se prav ob uri pogreba slišali tudi klici »dol z Guillaumom«, ki seveda niso veljali pokojnemu poetu, temveč poraženemu nemškemu cesarju Viljemu II. Pesniku so se po svoje oddolžili njegovi prijatelji, bratje po peresu, Max Jacob, Blaise Cendrars, Pierre Reverdy in André Salmon, katerih pesmi smo izbrali za Literarni nokturno, ki bo na sporedu prihodnjo soboto. Poslušali jih boste v prevodu Aleša Bergerja, ki je za svoj življenjski prevajalski opus prejel Prešernovo nagrado. Bergerjeve Zapiske v klavzuri bomo ta teden objavili v okviru ciklusa Sredi karantene. Aleš Berger se je sredi marca, kot predstavnik ranljive populacije, namreč podal v osamo in sklenil, da bo vsak dan napisal eno stran. Zapisov je skupaj štirideset, konec meseca bodo izšli tudi v knjižni obliki.
Oddaja Literarni nokturno prinaša tudi nekaj sveže izvirne poezije Leva Detele. Se spomnimo, kako smo se še pred nekaj meseci počutili povsem varne, huda bolezen pa je bila le neopredeljena grožnja tam na Daljnem vzhodu? Na Dunaju živeči slovenski pesnik in pisatelj Lev Detela je februarja še potoval po Egiptu, vrnil pa se je v drugačen svet, kot ga je zapustil. Te spremembe odsevajo v pesmih, ki jih je napisal februarja in marca, slišite pa jih lahko v nedeljskem nokturnu.
Tedenski pregled tudi končujemo s slovensko izvirno literaturo. V sobotni Izbrani prozi boste slišali odlomek iz najnovejšega, še neobjavljenega romana pisateljice, pesnice in prevajalke Miriam Drev. Delo, naslovljeno Od dneva so in od noči je pretežno roman v pismih, pa tudi družbeni oziroma zgodovinski roman, saj prikazuje tri časovna obdobja. Iz zornega kota sedanjosti se skozi pisni dialog med Agato in njenim odraslim sinom Jakobom najprej pomaknemo v čas tik po 2. svetovni vojni, nato pa v prehod iz petdesetih v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je protagonistka Pavlina, Agatina mama, odšla v London in Stuttgart. Ključni obrat, ki je vplival na življenja vseh protagonistov, se v tej družinski drami razkrije na koncu. Na tega in seveda izid romana pa bomo morali bralci še malce počakati.
Spored literarnih oddaj med 7. in 13. junijem
7. junij
14.05 Humoreska tega tedna: Charles Dickens: Pickwickovci
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Zapiski v klavzuri (cikel Sredi karantene)
22.05 Literarni portret: Fabjan Hafner
23.50 Literarni nokturno: Lev Detela: Junačenje v času koronavirusa8. junij
23.50 Literarni nokturno: Primož Trubar: Kaj bodi večerja Gospodova9. junij
21.00 Literarni večer: Luís Vaz de Camões (ob 440. obletnici smrti)
23.50 Literarni nokturno: Petra Koršič: Bog z mano10. junij
11.05 Literarna matineja: Aristofan (ciklus Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Kinga Tóth: Pesmi11. junij
23.05 Literarni nokturno: Ana Pepelnik: Karneval12. junij
23.05 Literarni nokturno: Josef Škvorecký: Prima sezona (ciklus Na valovih humorja)13. junij
18.00 Izbrana proza: Miriam Drev: Od dneva so in od noči
23.50 Literarni nokturno: Pesmi ob smrti Guillauma Apollinaira
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
»Kriste, kir si imenovan prava luč, zarja, beli dan, s svitlobo si v temi obdan, svejti nom v ta tuj svitli stan!«
Tako zvenijo prvi verzi pesmi Večerna molitev, ki jo je napisal Primož Trubar. 8. junija se vsako leto spomnimo utemeljitelja našega knjižnega jezika, ki naj bi se rodil na ta dan leta 1508. V znamenju Trubarja bo zato ponedeljkova oddaja Literarni nokturno, v kateri boste lahko slišali njegovi liturgični pesmi Kaj bodi večerja Gospodova in kakšna je nje pravilna raba ter Večerna molitev. Trubar ju je leta 1550 objavil v Katekizmu, prvi knjigi v slovenskem jeziku, ki je hkrati tudi prva slovenska tiskana knjiga. Z liturgičnimi pesmimi v slovenščini se je Trubar spopadel s prevladujočo latinščino v cerkveni poeziji, v njih pa poudaril etične vrednote in skrb za znosnejše življenje. Trubarjevi pesmi je za radijski medij interpretiral lani preminuli dramski igralec Milan Štefe.
9. junija pa bo minilo 150 let od smrti klasika angleške književnosti Charlesa Dickensa. V juniju boste v oddaji Humoreska tega tedna spoznavali humorno plat sicer ostrega kritika viktorijanske družbe in razkrinkovalca njenih številnih krivic. Da je imel Dickens izostren smisel za humor priča tudi njegovo prvo delo Pickwickovci, ki je v nadaljevanjih začelo izhajati leta 1836. Glavni junak je dobrodušni čudak Samuel Pickwick, tudi predsednik Kluba Pickwickovcev, katerega člani potujejo po Angliji in preučujejo navade prebivalcev, pri tem pa se zapletajo v razne dogodivščine. Odlomek, ki bo na sporedu v nedeljo, 7. junija, je poslovenila prevajalka in pisateljica Mira Mihelič. Za prevod Pickwickovcev, Faulknerjeve Svetlobe v avgustu in dela Ozri se proti domu, angel Thomasa Wolfa je leta 1963 prejela Sovretovo nagrado, tega leta je bila nagrada za vrhunske književne prevode tudi prvič podeljena.
Ta teden bomo pozornost posvetili še enemu klasiku, 10. junija bo namreč minilo 440 let od smrti Luísa Vaz de Camõesa v lizbonski javni hiralnici, prvega od trojice največjih imen portugalske književnosti. Podobno mednarodno slavo sta ob njem požela le še pesnik Fernando Pessoa in nobelovec José Saramago. Camões je avtor slovitega junaškega epa Luzijada, ki ga je pisal v anonimnosti in revščini, objavil pa leta 1572. V središče pesniške kronike je postavil pomorščaka Vasca da Gamo in njegovo pot v Indijo, v zgodbeni okvir pa vložil številne prigode o junaštvih Portugalcev. Camões, ki je v bojih v Afriki zgubil oko, je ob Luzijadi napisal še veliko liričnih pesnitev. V Glosi se mu je poklonil tudi naš Prešeren: »/…/ kako sreča pevce vdarja; nam spričujeta pisarja Luzijade, Don Kihota, kakošna Parnasa pota – slep je, kdor se s petjem ukvarja /…/«. Avtor scenarija za Literarni večer, ki bo na sporedu v torek, je Andrej Capuder, pisatelj, prevajalec, univerzitetni profesor in politik, ki je umrl avgusta leta 2018. Capuder je kot romanist tudi poslovenil odlomke iz Camõesevega epa.
Ko je 9. novembra 1918 za posledicami španske gripe v Parizu umrl veliki francoski pesnik poljsko italijanskega rodu Guillaume Apollinaire, se je končevala prva svetovna vojna, ki se je je udeležil kot prostovoljec in bil ranjen v glavo. Ironija usode je hotela, da je francosko glavno mesto prekipevalo od radosti nad koncem vojne in da so se prav ob uri pogreba slišali tudi klici »dol z Guillaumom«, ki seveda niso veljali pokojnemu poetu, temveč poraženemu nemškemu cesarju Viljemu II. Pesniku so se po svoje oddolžili njegovi prijatelji, bratje po peresu, Max Jacob, Blaise Cendrars, Pierre Reverdy in André Salmon, katerih pesmi smo izbrali za Literarni nokturno, ki bo na sporedu prihodnjo soboto. Poslušali jih boste v prevodu Aleša Bergerja, ki je za svoj življenjski prevajalski opus prejel Prešernovo nagrado. Bergerjeve Zapiske v klavzuri bomo ta teden objavili v okviru ciklusa Sredi karantene. Aleš Berger se je sredi marca, kot predstavnik ranljive populacije, namreč podal v osamo in sklenil, da bo vsak dan napisal eno stran. Zapisov je skupaj štirideset, konec meseca bodo izšli tudi v knjižni obliki.
Oddaja Literarni nokturno prinaša tudi nekaj sveže izvirne poezije Leva Detele. Se spomnimo, kako smo se še pred nekaj meseci počutili povsem varne, huda bolezen pa je bila le neopredeljena grožnja tam na Daljnem vzhodu? Na Dunaju živeči slovenski pesnik in pisatelj Lev Detela je februarja še potoval po Egiptu, vrnil pa se je v drugačen svet, kot ga je zapustil. Te spremembe odsevajo v pesmih, ki jih je napisal februarja in marca, slišite pa jih lahko v nedeljskem nokturnu.
Tedenski pregled tudi končujemo s slovensko izvirno literaturo. V sobotni Izbrani prozi boste slišali odlomek iz najnovejšega, še neobjavljenega romana pisateljice, pesnice in prevajalke Miriam Drev. Delo, naslovljeno Od dneva so in od noči je pretežno roman v pismih, pa tudi družbeni oziroma zgodovinski roman, saj prikazuje tri časovna obdobja. Iz zornega kota sedanjosti se skozi pisni dialog med Agato in njenim odraslim sinom Jakobom najprej pomaknemo v čas tik po 2. svetovni vojni, nato pa v prehod iz petdesetih v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je protagonistka Pavlina, Agatina mama, odšla v London in Stuttgart. Ključni obrat, ki je vplival na življenja vseh protagonistov, se v tej družinski drami razkrije na koncu. Na tega in seveda izid romana pa bomo morali bralci še malce počakati.
Spored literarnih oddaj med 7. in 13. junijem
7. junij
14.05 Humoreska tega tedna: Charles Dickens: Pickwickovci
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Zapiski v klavzuri (cikel Sredi karantene)
22.05 Literarni portret: Fabjan Hafner
23.50 Literarni nokturno: Lev Detela: Junačenje v času koronavirusa8. junij
23.50 Literarni nokturno: Primož Trubar: Kaj bodi večerja Gospodova9. junij
21.00 Literarni večer: Luís Vaz de Camões (ob 440. obletnici smrti)
23.50 Literarni nokturno: Petra Koršič: Bog z mano10. junij
11.05 Literarna matineja: Aristofan (ciklus Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Kinga Tóth: Pesmi11. junij
23.05 Literarni nokturno: Ana Pepelnik: Karneval12. junij
23.05 Literarni nokturno: Josef Škvorecký: Prima sezona (ciklus Na valovih humorja)13. junij
18.00 Izbrana proza: Miriam Drev: Od dneva so in od noči
23.50 Literarni nokturno: Pesmi ob smrti Guillauma Apollinaira
V Karlovih Varih na Češkem se je končal eden izmed najstarejših evropskih filmskih festivalov, na letošnji 58. festivalski ediciji je kristalni globus za najboljši film prejel britanski dokumentarni film z naslovom Nenaden uvid v globlje stvari režiserja Marka Cousinsa. V Aninem dvoru v Rogaški Slatini so v petek podelili Stritarjevo nagrado za mladega in obetavnega kritika ali kritičarko, prejela jo je Petra Koršič. V Cankarjevem domu se bo mogoče udeležiti opere Trubadur Giuseppa Verdija, letos pa mineva tudi 20. let festivala Animateka, ki jo bodo danes zvečer na stopnišču Mestne hiše proslavili s projekcijo izbranih zmagovalnih filmov iz preteklosti.
Vsebine Programa Ars
Jesen je čas, ko distributerji v kina po navadi pošljejo največ grozljivk, a letošnja bera je izdatno borna. Dobili nismo namreč nobenega izvirnega filma, temveč zgolj nadaljevanja in predelave zgodb, ki so že zdavnaj izgubile svežino. Najuspešnejši med vsemi, Nuna 2, je kljub nizki zaporedni številki namreč osmi film iz franšize Priklicano zlo, medtem ko je Žaga X že deseta, Izganjalec hudiča: Vernik pa šesti, če ne štejemo še dveh sezon televizijske serije. Številke niso vse, a te filmske sage so kar je v zgodbah zanimivega že povedale, novi avtorji, ki se jih lotevajo, pa so prej skrbniki blagovne znamke kot pa filmarji. Tako Nuna 2 denimo osredotoči grozo zgolj na nenadne pojave demonske nune, zgodba pa nima smisla, niti v navezavi na druge filme iz franšize. Edini izstopajoči element je nekoliko slovensko folklorno obarvan, saj redovnica premaga demona s poplavo posvečenega vina, kar zbudi asociacije na Vinopirje in Idilo. Žaga X je še slabša, ker avtorji očitno niso izgubili le kreativnosti, ki bi jo potrebovali za načrtovanje peklenskih pasti, temveč tudi moralni kompas, saj so Ugankarja spremenili v pozitivca. In to precej dolgočasnega, s fokusom na njegovem hiranju za rakom in trpljenju, ko postane lahkoverna žrtev prevare. Čar Ugankarja in njegovih mučilnih pasti je zmeraj bil v njegovi diabolični prebrisanosti in preračunljivosti ter v izkrivljeni etiki njegovega kaznovanja. S poskusom, da bi začutili njegovo bolečino, ni postal nič bolj človeški, le bolj dolgočasen. In ko smo ravno pri dolgočasnosti, to velja tudi za novo inkarnacijo Izganjalca hudiča. Film je ustvarila ista ekipa kot zadnjo trilogijo Noči čarovnic in sledi istemu kopitu. Nov film je nadaljevanje prve zgodbe, vendar brez posebne logike ali strašljivih scen. In medtem ko je Noč čarovnic vsaj transponirala delce subtilnih sporočil izvirnika v sodobni čas, jih Izganjalec hudiča: Vernik najprej nastavi, nato pa zavrže. Tako je denimo v izvirnem filmu iz leta 1973 zelo pomemben element enostarševska družina z materjo samohranilko, ki se ne odreče svojemu življenju. V novem imamo očeta samohranilca, a ta element povsem izzveni oziroma je zreduciran na najbolj splošne klišeje. V začetku film sicer odlično gradi napetost in suspenz, a proti koncu zapade v vse pasti podžanra demonske obsedenosti, ki smo jih že ničkolikokrat videli. A najbrž jih bomo spet, saj je nadaljevanje že v produkciji. Prvo filmsko pot pa začenjajo z duhovi umorjenih otrok obsedene animatronske pošasti v filmu Pet noči pri Freddyju. A tudi tukaj ne gre za izvirno delo, temveč za priredbo serije grozljivih računalniških iger. Te imajo veliko oboževalcev in film bo zaradi njih bržkone uspešen, čeprav si ne zasluži. Robotski medvedek in njegovi prijatelji so sicer nekoliko strašljivi, a bistveno manj kot v igri, razvlečena zgodba nima nobenega tempa ali logike, človeški junaki pa so tako zelo brez karizme, da jih animatronika zlahka prehiti. Novembra pride v kino še ena grozljivka, Govori z mano. Gre za izvirno zgodbo o skupini prijateljev, ki s stiskom balzamirane roke pridejo v stik z onostranstvom, kjer pa jih seveda ne čaka nič dobrega. Kritiki so navdušeni, napovednik je tudi videti sveže in srhljivo, tako da morda jesenska grozljiva scena le ne bo tako klavrna kot trenutno kaže.
Petnajst let Kinodvora – petnajst let tradicionalnega maratona grozljivk po izboru Marcela Štefančiča, jr.! Le slab mesec po tem, ko so 1. oktobra 2008 prvikrat zabrneli filmski projektorji novega ljubljanskega mestnega kina, se je namreč prvikrat odvila tudi tako imenovana noč groze, gorja & gravža, ki vedno znova navduši svoje specifično, a vztrajno občinstvo. Vsako leto, z izjemo koronskega 2020, ki resnično ni potrebovalo še dodatne grozote, Noč grozljivk v Kinodvor vabi s skupkom samosvojih, šokantnih, krvavih, nagravžnih, fizično in psihično napornih filmov, ki si skorajda brez premora sledijo od zgodnjega večera do pozne noči in tudi letos ni prav nič drugače. Kvintet žanrsko, vsebinsko in slogovno povsem raznolikih filmov, zbranih z različnih koncev svetovne kinematografije, začenja hommage anksioznosti in družbeni odtujenosti ameriškega režiserja in scenarista Arija Asterja Beau se boji z izvrstnim Joaquinom Phoenixom v glavni vlogi. Brezizhodna distopičnost tragikomičnega sveta, v katerem privrejo na plan vse travme otroštva, zaznamovanega s posesivno in čustveno manipulativno materjo, neizživeto poletno romanco in z razžirajočim občutkom krivde na sploh, brez dvoma sodi v sam vrh bizarnejših sodobnih filmskih biserov. »Freud bi lucidne sanje tega imerzivnega, ultimativnega grešnika, bizarnega meniha, ki ob rojstvu ni zajokal in ki mu ne bo nikoli bolje, interpretiral še globoko v 21. stoletje,« je izbor svojega prvega letošnjega filma pospremil Štefančič, gledalec pa bo v skoraj treh urah dodobra spoznal občutek tesnobe, strahu in nemočne disfunkcionalnosti. Od življenja prestrašenemu Beau sledijo trije nekoliko živahnejši in vsebinsko morda tudi nekoliko bolj tipični filmi za noč čarovnic: v korejskem Lovu na volkove se v krvi in brutalnih borbah nevarni jetniki na breziizhodni ladji spopadejo z neobčutljivim zobmijevskim supervojakom, Besna Becky je izvrstno nadaljevanje o odločni manični najstnici z ničelno toleranco do bebavih primitivnih fašističnih seksistov, ki že rahlo meji na burlesko, med njima pa je na sporedu vsaj na prvi pogled tokrat najbolj klišejska grozljivka – klicanje duhov. A avstralski šoker bratov Dannyja in Michaela Philippoua Govori z mano je vendarle več od zgolj ponesrečenega sedenja v krogu s prsti na ouija plošči s pričakovano pogubnimi posledicami, je tudi zgodba o soočanju s preteklostjo, osamljenostjo, krivdo in iskanjem tistih občutkov, ki bi te vsaj za nekaj trenutkov iztrgali iz otopelosti. A vsak tak pobeg ima svojo ceno in nekoliko preveč arogantna skupina najstnikov jo plača z natančnim odmerkom priskutnih demonov, nasilja in krvi. Natančno izpeljan lok stopnjevanja napetosti pa je tudi odlika zadnjega filma letošnjega grozljivega petorčka, avstrijske Družinske večerje, ki jo bodo najvztrajnejši dočakali v zgodnjih jutranjih urah prvega novembra. Režiser in scenarist Peter Hengl v svojem celovečernem prvencu gledalca pripelje na samotno in temačno posestvo poznane avtorice kuharskih knjig, kamor na kratke počitnice prispe tudi njena nekoliko močnejša nečakinja Simi. V želji po izgubi odvečne teže Simi privoli v vse bolj čudaške tetine nasvete, dolgo časa pa si zatiska oči tudi pred stopnjevano nenavadnim obnašanjem vseh družinskih članov. Vse dokler tudi sama nehote ne postane del morbidnega rituala … Pestra bera letošnje Noči grozljivk bo že tradicionalno zadovoljila vse okuse tega raznolikega filmskega žanra, zajtrk za tiste, ki bodo zdržali čisto do konca, pa bo imel brez dvoma prav poseben priokus.
V 83. letu življenja se je v noči na torek, 3. oktobra, na Dunaju poslovil skladatelj, duhovnik in dirigent Avgust Ipavec (foto BoBo).
Tinta bo do nedelje ponudila razstave, pogovore, delavnice, predavanja, konferenco in otroški program, odprli bodo tudi sejem stripov. Festival se bo v nedeljo tradicionalno sklenil v Kinu Šiška s podelitvijo nagrad zlatirepec za najboljše izvirne in prevodne stripovske izdaje leta ter z risanim koncertom, na katerem bosta moči združila priljubljeni zagrebški glasbenik Miki Solus in Izar Lunaček. Več o programu letošnjega festivala pa Pia Nikolič iz programske ekipe festivala.
V ljubljanski Cukrarni se nocoj začenja že osmi »festival Indigo«, ki se bo v soboto zaključil z gostujočo bralno-gledališko predstavo «Zarotniki«. Letošnjega so organizatorji zasnovali z osrednjim vprašanjem: »Ali gre zares?«.
Začenja se 29. mednarodni festival Mesto žensk. Na dvanajstih prizoriščih v Ljubljani bo več kot 90 umetnic in umetnikov pripravilo 36 dogodkov. Osrednja tema bo upor.
S projekcijo celovečernega igranega filma Šterkijada se odpira 26. Festival slovenskega filma Portorož. Film je režiser Igor Šterk posvetil svoji družini in očetu Juretu Šterku, prvemu Slovencu, ki je sam objadral svet. Na otvoritveni slovesnosti, ki se je bo po napovedih udeležila ministrica za kulturi Asta Vrečko, bodo podelili nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti, ki se odslej imenuje nagrada Milke in Metoda Badjure. Izročili jo bodo direktorju fotografije in filmskemu snemalcu Radu Likonu.
Gre za projekt skupine študentov in absolventov Akademije za gledališče radio, film in televizijo, zbranih v kolektivu Reaktor. Načrtujejo niz predstav s krovnim naslovom Krik; prva je imela podnaslov Prvi glas, v njej so se dotaknili spolnih zlorab otrok in se z njo predstavili tudi na Borštnikovem srečanju, drugo pa napovedujemo zdaj.
Lale Gül v svojem avtobiografskem prvencu Živela bom prevprašuje svoje odraščanje znotraj konservativne, verne družine. Za knjigo, ki je bila prodana v več kot 300.000 izvodih, je Gül dobila več pomembnih nagrad, v slovenščini pa jo lahko beremo v prevodu Stane Anželj. Ob obisku v Ljubljani se je z njo pogovarjala Petra Meterc.
Čeprav bo Slovenija na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu kot častna gostja nastopila z več kot 250 dogodki, to še ne pomeni, da bomo oktobra v ospredju. Kurator častnega gostovanja Miha Kovač je ob razgrnitvi programa poudaril, da se je zadnji dve leti v Sloveniji ustvarila iluzija, da je pozornost slovenskim avtorjem v Frankfurtu zagotovljena, zato so ves čas v ospredju njihovih skrbi vidnost, vidnost in še enkrat vidnost. Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos pa je na sredini novinarski konferenci v Frankfurtu povedal, da je zadnji čas veliko potoval, in da je povsod je čutiti globoko negotovost, ki je povezana z umetno inteligenco (foto: Frankfurtski knjižni sejem / Nurettin Çiçek).
V atriju Znanstveno raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani so predstavili knjigo z naslovom Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom & Co. Gre za monumentalno, več kot šesto strani dolgo knjižno delo urednika in prevajalca Tiborja Hrs Pandurja, ki je nastajalo več let in ki ga je izdala založba Litera v sodelovanju z založbo omenjenega raziskovalnega centra. Kot pove že naslov, gre za izbor pisem, ki je Tesla pošiljal na začetku 20. stoletja nekaterim ameriškim bankirjem, da bi pridobil finančna sredstva za svoje projekte. A v njih je mogoče razbrati mnogo več, tudi njegov svetovni nazor in psihološki profil, pa zgodovinsko ozadje v Ameriki v začetku 20. stoletja. Foto: Wikipedija
V Mariboru se je v četrtek začel mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc, ki pa prvič v 12-letni zgodovini ni prejel javnih sredstev, zato je filmska ponudba letos precej skromna. Prispevek o letošnji ediciji festivala, ki jo lahko obiščete do nedelje, je pripravila Brigita Mohorič.
S septembrom se je v Kinodvoru v Ljubljani začela nova sezona programa Kinobalon, namenjenega otrokom in mladim, izšel je tudi novi šolski katalog. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Petro Slatinšek, vodjo programa Filmska vzgoja in mlada občinstva pri Kindvoru.
V sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani smo organizirali natečaj za priložnostni plakat, s katerim smo želeli opozoriti na poseben pomen Arsa v radijskem in širšem medijskem prostoru, v katerega prinaša poročanja, avtorske oddaje in intervjuje o kulturni, umetnosti in znanosti, hkrati pa ustvarja tudi veliko lastne produkcije, kot so radijske igre, koncerti in literarni program. Kako torej vse to zajeti v podobo na plakatu? Ne toliko informirati, kot bolj vizualno izraziti Arsovo srž? Na natečaj z naslovom Ars 60 – Umetnost poslušanja je prispelo 18 predlogov, strokovna žirija jih je na TAM-TAM-ovo ulično razstavo na Čufarjevi v Ljubljani uvrstila 11. 3. mesto je pripadlo Janu Hostniku, posebni omembi Zali Reberc in Žigu Anderliču, 1. mesto pa sta si za svoja plakata razdelila Ana Govc in Urban Šelj. Pogovarjali smo se z njima in s članico žirije, sicer novinarko na Arsu, Izo Pevec.
Nagrajenec Vilenice, leta 1940 v Vojvodini rojeni madžarski pesnik, pisatelj, dramatik in esejist Ottó Tolnai, v svoji literaturi asociativno niza podobe, poezijo odkriva v podrobnostih, vsakdanjih predmetih, osebnem in družbenem dogajanju, stvarnost in fantastika se nenehno prepletata. Jutka Rudaš ga je v utemeljitvi nagrade označila za mojstra »osupljivih podob, še toliko bolj impresivnih, ker jih evocira s preprostim jezikom in varčno uporabo pesniških prijemov«.
Osrednji dogodek praznovanja 60-letnice programa Ars bo koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija s šefom dirigentom Rossenom Milanovom pod častnim pokroviteljstvom predsednice države dr. Nataše Pirc Musar. Koncert bo v četrtek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, sicer pa bomo v okviru praznovanja pripravili še druge dogodke, med drugim bomo podelili nagrado lastovka 32. natečaja za najboljšo kratko zgodbo in odprli razstavo plakatov študentov akademije za likovno umetnost in oblikovanje, posvečeno posebnemu pomenu programa Ars. O prazničnem programu se je z odgovorno urednico Ingrid Kovač Brus pogovarjal Aleksander Čobec.
Fotografije s konca 19. in prve polovice 20. stoletja pričajo o razvoju umetniških smeri, hkrati pa lahko opazujemo tudi, kako se je spreminjala percepcija umetnikov. Za razstavo sta kustosinja Isabel Argerich Fernández in kustos Óscar Muñoz Sánchez iz arhiva španskega Zavoda za kulturno dediščino, natančneje iz fotografskega arhiva Moreno, izbrala devetdeset portretov španskih slikarjev in kiparjev. Kustosinja Katra Meke je španskim portretom pridala še deset portretov slovenskih umetnikov, ki so ustvarjali v primerljivem času.
Rojstnodnevna praznovanja, spontana druženja, sprehod s psom, omizja prijateljev in znancev … stiki in srečevanja z ljudmi so del našega vsakdana, ki pa mu pogosto ne posvetimo pozornosti. Prav te podobe pa naseljujejo slike Jurija Kalana, ki svet okoli sebe upodablja z mešanico realizma, ekspresije in rahlega humorja ter popačenih perspektiv. V Mestni galeriji Ljubljana na ogled postavljajo njegovo doslej najobsežnejšo predstavitev z naslovom Drobci. Foto: Oblaki so rdeči, 2021, vir: MGML (izrez fotografije)
Neveljaven email naslov