Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladbe za kitaro Fernanda Sora, Rolanda Dyensa in Aleša Strajnarja ter samospevi Franza Schuberta.
Peti koncert v Komornem studiu bosta izvedla kitarist Žarko Ignjatović in baritonist Lucas Somoza Osterc.
Kitarist Žarko Ignjatović bo na radijskem koncertu izvedel dela za solistično kitaro Fernanda Sora, Rolanda Dyensa in Aleša Strajnarja. Z baritonistom Lucasom Somozo Ostercem pa bo predstavil izbor samospevov iz cikla Lepa mlinarica Franza Schuberta v priredbi za glas in kitaro. V prenosu koncerta iz studia 13 Radia Slovenija poslušajte tudi pogovor z umetnikoma.
Kitarist Žarko Ignjatović je nižjo in srednjo glasbeno šolo končal v rojstnem Pulju na Hrvaškem. Diplomiral je pri profesorju Darku Petrinjaku na glasbeni akademiji v Zagrebu, hkrati pa je študij kitare zaključil še pri profesorici Margi Bäuml – Klasinc na Visoki šoli za glasbo v Gradcu. Leta 1995 je opravil triletni podiplomski študij na Mozarteumu v Salzburgu v razredu profesorja Eliota Fiska. Aktivno je sodeloval na več seminarjih svetovno znanih kitaristov. Je dobitnik številnih nagrad na nekdanjih republiških in zveznih tekmovanjih. Od leta 1984 živi v Ljubljani. Je redni profesor za kitaro in komorno igro na Pedagoški fakulteti v Mariboru in profesor kitare na Glasbeni gimnaziji v Celju. Poleg solističnih nastopov doma in v tujini se posveča tudi komorni igri. Redno snema za radio in televizijo. Leta 1998 je izšla njegova prva samostojna zgoščenka z deli Weissa, Piazzolle, Tippetta, Bogdanovića in Rojka, leta 2001 pa druga, “Hic et nunc”, ki je posvečena glasbi sodobnih slovenskih skladateljev. Posnel je dve zgoščenki s kitaristom Jerkom Novakom, eno s čelistom Nebojšo Bugarskim, pred kratkim pa je izšla najnovejša plošča, ki sta jo posnela z mezzosopranistko Barbaro Jernejčič Fürst.
Baritonist Lucas Somoza Osterc se je rodil v Buenos Airesu v Argentini. Vokalno tehniko je izpopolnjeval pri profesorju Victorju Srugu in leta 2010 končal študij opernega in koncertnega petja v Instituto Superior de Arte del Teatro Colón v Buenos Airesu. Med letoma 2007 in 2010 je bil štipendist ustanove Fundación Música de Cámara, kjer se je izpopolnjeval v interpretaciji oratorjev in nemških ter francoskih samospevov pri znanem profesorju Guillermu Opitzu. Leta 2008 je debitiral v vlogi Mercutia (Gounod, Romeo in Julija) za Juventus Lyrica v Teatro Avenida v Buenos Airesu. V letih, ki so sledila, je pel skupaj s tem ansamblom in z zasedbo Buenos Aires Lírica ter sodeloval pri produkcijah nekaterih oper: Fidelio, Madama Butterfly, TheFairy Queen, Belisario in Iskalci biserov. V SNG Opera in balet v Ljubljani je poustvaril lik Moralesa v Bizetovi Carmen, Ludovica v operi Lepotica in zver Philipa Glassa, Antonia v Figarovi svatbi in Barona Douphola v Verdijevi Traviati. V vlogi Krjavlja je sodeloval pri krstni izvedbi nove slovenske opere Deseti brat Aleša Makovca.
Skladbe za kitaro Fernanda Sora, Rolanda Dyensa in Aleša Strajnarja ter samospevi Franza Schuberta.
Peti koncert v Komornem studiu bosta izvedla kitarist Žarko Ignjatović in baritonist Lucas Somoza Osterc.
Kitarist Žarko Ignjatović bo na radijskem koncertu izvedel dela za solistično kitaro Fernanda Sora, Rolanda Dyensa in Aleša Strajnarja. Z baritonistom Lucasom Somozo Ostercem pa bo predstavil izbor samospevov iz cikla Lepa mlinarica Franza Schuberta v priredbi za glas in kitaro. V prenosu koncerta iz studia 13 Radia Slovenija poslušajte tudi pogovor z umetnikoma.
Kitarist Žarko Ignjatović je nižjo in srednjo glasbeno šolo končal v rojstnem Pulju na Hrvaškem. Diplomiral je pri profesorju Darku Petrinjaku na glasbeni akademiji v Zagrebu, hkrati pa je študij kitare zaključil še pri profesorici Margi Bäuml – Klasinc na Visoki šoli za glasbo v Gradcu. Leta 1995 je opravil triletni podiplomski študij na Mozarteumu v Salzburgu v razredu profesorja Eliota Fiska. Aktivno je sodeloval na več seminarjih svetovno znanih kitaristov. Je dobitnik številnih nagrad na nekdanjih republiških in zveznih tekmovanjih. Od leta 1984 živi v Ljubljani. Je redni profesor za kitaro in komorno igro na Pedagoški fakulteti v Mariboru in profesor kitare na Glasbeni gimnaziji v Celju. Poleg solističnih nastopov doma in v tujini se posveča tudi komorni igri. Redno snema za radio in televizijo. Leta 1998 je izšla njegova prva samostojna zgoščenka z deli Weissa, Piazzolle, Tippetta, Bogdanovića in Rojka, leta 2001 pa druga, “Hic et nunc”, ki je posvečena glasbi sodobnih slovenskih skladateljev. Posnel je dve zgoščenki s kitaristom Jerkom Novakom, eno s čelistom Nebojšo Bugarskim, pred kratkim pa je izšla najnovejša plošča, ki sta jo posnela z mezzosopranistko Barbaro Jernejčič Fürst.
Baritonist Lucas Somoza Osterc se je rodil v Buenos Airesu v Argentini. Vokalno tehniko je izpopolnjeval pri profesorju Victorju Srugu in leta 2010 končal študij opernega in koncertnega petja v Instituto Superior de Arte del Teatro Colón v Buenos Airesu. Med letoma 2007 in 2010 je bil štipendist ustanove Fundación Música de Cámara, kjer se je izpopolnjeval v interpretaciji oratorjev in nemških ter francoskih samospevov pri znanem profesorju Guillermu Opitzu. Leta 2008 je debitiral v vlogi Mercutia (Gounod, Romeo in Julija) za Juventus Lyrica v Teatro Avenida v Buenos Airesu. V letih, ki so sledila, je pel skupaj s tem ansamblom in z zasedbo Buenos Aires Lírica ter sodeloval pri produkcijah nekaterih oper: Fidelio, Madama Butterfly, TheFairy Queen, Belisario in Iskalci biserov. V SNG Opera in balet v Ljubljani je poustvaril lik Moralesa v Bizetovi Carmen, Ludovica v operi Lepotica in zver Philipa Glassa, Antonia v Figarovi svatbi in Barona Douphola v Verdijevi Traviati. V vlogi Krjavlja je sodeloval pri krstni izvedbi nove slovenske opere Deseti brat Aleša Makovca.
GLAS ŠAKALA Premiera: 31. december 2020 Scenarij: Saška Rakef, Tina Kozin Režija: Saška Rakef Glasba: Bojana Šaljić Podešva Zvočno oblikovanje, ambienti in efekti: Matjaž Miklič Oblikovanje prostora in svetlobe: Petra Veber Video: Igor Velše Dramaturgija: Pia Brezavšček Terenska snemanja, ambienti in efekti: Martin Florjančič Tehnična podpora: Marko Levičnik Interpretacija: Barbara Krajnc Avdić, Vesna Jevnikar, Blaž Šef, Nataša Živković, Aleksander Golja, Ivan Lotrič V besedilu so uporabljene pesmi: Tone Škrjanec: Tišina, zbirka Dihaj (Center za slovensko književnost, 2017) Jure Detela: pesmi 23. in 39. iz zbirke Mah in srebro, objavljene v knjigi Zbrane pesmi (Beletrina, 2018) Tina Kozin: Povsod listje, zbirka Šumenja (Lud Literatura, 2014) Tina Kozin: Pesem ne drevo, gozd, zbirka Nebo pod vodo (Litera, 2020) Tina Kozin: v drobcih ... (še neobjavljeno) Tina Kozin: Naj bo vsako oko le okolje (še neobjavljeno) Saška Rakef: V tem, ki ga ne vidi, vidi vsak nekoga drugega (še neobjavljeno) Verzi iz pesmi Ograjen prostor Voja Šindolića v prevodu Toneta Škrjanca (še neobjavljeno) Odlomek iz knjige Jakoba von Uexkülla: Potikanja po okoljnih svetovih živali in ljudi (Prevajalec: Samo Krušič, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018) Zahvaljujemo se Sebastijanu Lamutu, dr. Mihi Kroflu in dr. Tomažu Grušovniku. Koprodukcija: 3. program Radia Slovenija – program Ars, društvo za umetnost Avgus V sodelovanju z: SVŠGL, SMG Foto: Petra Veber
Lucijan Marija Škerjanc je kot skladatelj pianist, dirigent, glasbeni publicist in pedagog močno zaznamoval slovensko glasbeno zgodovino 20. stoletja. Rodil se je 17. decembra leta 1900 v Gradcu. Študiral je v Ljubljani, Pragi, na Dunaju in Parizu. Umetniški opus Lucijana Marije Škerjanca je velikanski in trdno zraščen z razvojem slovenske glasbene kulture. Njegov opus zajema simfonije, koncerte, uverture, komorno glasbo, kantato Sonetni venec, več kot 60 samospevov in druge skladbe. Škerjanc je bil dejaven tudi v glasbeni publicistiki; napisal je biografije številnih slovenskih skladateljev ter več učbenikov in priročnikov. Ob 120. letnici njegovega rojstva smo v studio povabili skladatelja in dirigenta mlajše generacije Dominika Jakšiča, ki bo spregovoril o nekaterih življenjskih poglavjih Lucijana Marije Škerjanca.
V praznični oddaji predvajamo nekatere najlepše slovenske božične pesmi. Gost v oddaji, naš priznani basbaritonist Marcos Fink, pa v pogovaru z Anamarijo Štukelj Cusma razmišlja o božiču in božični glasbi.
V petek bo ob 20.05 na Televiziji Slovenija na ogled digitalno restavrirana filmska klasika Sreča na vrvici scenarista in režiserja Janeta Kavčiča iz leta 1977. Film je nastal po literarni predlogi mladinskega romana Teci, teci kuža moj pisatelja Vitana Mala. Slavnostno premiero bi moral imeti letos oktobra v sklopu projekta Naši filmi doma v Cankarjevem domu v Ljubljani, a je pandemija žal to preprečila, zato je dogodek prestavljen na pomlad, nocoj pa bo film, kot rečeno, na ogled kar na televiziji. O pomenu Sreče na vrvici razmišlja Gorazd Trušnovec:
Te dni si bomo kar pred domačimi zasloni ogledali nekaj božičnih filmov. Med klasikami, ki jih tudi na televiziji vrtijo najpogosteje, so filmi Sam doma, Umri pokončno ali pa britanska romantična komedija Pravzaprav ljubezen. Zgodbe vseh so postavljene v čas Božiča: v filmu Sam doma, danes za mnoge že nostalgični komediji, osemletnika Kevina, družina, ki odpotuje za praznike, pozabi doma. V akcijski klasiki Umri pokončno newyorški policist John McClane v upodobitvi Bruca Willisa na božični zabavi svoje žene rešuje svoj zakon, presenetijo pa jih teroristi; v filmu Pravzaprav ljubezen, ki ga nekateri obožujejo, drugi pa sovražijo, nastopi britanska igralska smetana: Hugh Grant, Colin Firth, Alan Rickman, Liam Neeson, Emma Thompson in Keira Knightley; premier se zaljubi v svojo asistentko, pisatelj v Portugalko, ki mu čisti stanovanje, poročena ženska pa izve, da se je njen mož spustil v razmerje z drugo žensko. Prispevek Tine Poglajen.
Na božični večer vas, spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, vabimo k spremljanju večernega prazničnega programa. Ob 20h v oddaji Komorni studio, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, predstavljamo božične instrumentalne koncerte in duhovne kantate za praznik svetega rojstva. Ustvarili so jih izbrani italijanski in nemški skladatelji iz 17. in prve polovice 18. stoletja: Giuseppe Torelli, Francesco Manfredini, Arcangelo Corelli, Alessandro Scarlatti, Georg Philipp Telemann in Johann Sebastian Bach. Ob 22.05 bo na sporedu radijska igra, povest O Jezusu Kristusu iz zbirke Bajke in povesti o Slovencih avtorjev Janeza trdine in Aleksandra Zorna. Živahna igra, začinjena z ljudsko modrostjo, povzema dojemanje biblične zgodbe preprostega ljudstva. Nastala je v produkciji Radia Trst A z igralci tržaškega gledališča. Ob 22.40 bo na sporedu praznična oddaja, v kateri bomo ob poslušanju najlepših božičnih pesmi z gostom pokramljali o božiču, spominih in božični glasbi. Anamarija Štukelj Cusma se bo pogovarjala z uglednim slovenskim basbaritonistom Marcosom Finkom. Za Literarni nokturno, na sporedu ob 23.45, smo izbrali šaljivo zgodbo z naslovom Sveča, napisal jo je Narte Velikonja, ki je živel med letoma 1892 in 1945. Pisal je psihološko — realistične novele in ljudske povesti, šaljive zgodbe in anekdote, objavljal je kritike in študije ter prevajal. Zgodba Sveča je izšla leta 1941 v zbirki Zbiralna leča. Ob polnoči bomo neposredno prenašali polnočnico iz ljubljanske stolnice. Mašo, s katero v katoliškem bogoslužju počastijo rojstvo Jezusa, utelešenje Boga, bo daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Po polnočnici bo do 2. ure zjutraj na sporedu božična glasba.
Neveljaven email naslov