Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladbe za kitaro Fernanda Sora, Rolanda Dyensa in Aleša Strajnarja ter samospevi Franza Schuberta.
Peti koncert v Komornem studiu bosta izvedla kitarist Žarko Ignjatović in baritonist Lucas Somoza Osterc.
Kitarist Žarko Ignjatović bo na radijskem koncertu izvedel dela za solistično kitaro Fernanda Sora, Rolanda Dyensa in Aleša Strajnarja. Z baritonistom Lucasom Somozo Ostercem pa bo predstavil izbor samospevov iz cikla Lepa mlinarica Franza Schuberta v priredbi za glas in kitaro. V prenosu koncerta iz studia 13 Radia Slovenija poslušajte tudi pogovor z umetnikoma.
Kitarist Žarko Ignjatović je nižjo in srednjo glasbeno šolo končal v rojstnem Pulju na Hrvaškem. Diplomiral je pri profesorju Darku Petrinjaku na glasbeni akademiji v Zagrebu, hkrati pa je študij kitare zaključil še pri profesorici Margi Bäuml – Klasinc na Visoki šoli za glasbo v Gradcu. Leta 1995 je opravil triletni podiplomski študij na Mozarteumu v Salzburgu v razredu profesorja Eliota Fiska. Aktivno je sodeloval na več seminarjih svetovno znanih kitaristov. Je dobitnik številnih nagrad na nekdanjih republiških in zveznih tekmovanjih. Od leta 1984 živi v Ljubljani. Je redni profesor za kitaro in komorno igro na Pedagoški fakulteti v Mariboru in profesor kitare na Glasbeni gimnaziji v Celju. Poleg solističnih nastopov doma in v tujini se posveča tudi komorni igri. Redno snema za radio in televizijo. Leta 1998 je izšla njegova prva samostojna zgoščenka z deli Weissa, Piazzolle, Tippetta, Bogdanovića in Rojka, leta 2001 pa druga, “Hic et nunc”, ki je posvečena glasbi sodobnih slovenskih skladateljev. Posnel je dve zgoščenki s kitaristom Jerkom Novakom, eno s čelistom Nebojšo Bugarskim, pred kratkim pa je izšla najnovejša plošča, ki sta jo posnela z mezzosopranistko Barbaro Jernejčič Fürst.
Baritonist Lucas Somoza Osterc se je rodil v Buenos Airesu v Argentini. Vokalno tehniko je izpopolnjeval pri profesorju Victorju Srugu in leta 2010 končal študij opernega in koncertnega petja v Instituto Superior de Arte del Teatro Colón v Buenos Airesu. Med letoma 2007 in 2010 je bil štipendist ustanove Fundación Música de Cámara, kjer se je izpopolnjeval v interpretaciji oratorjev in nemških ter francoskih samospevov pri znanem profesorju Guillermu Opitzu. Leta 2008 je debitiral v vlogi Mercutia (Gounod, Romeo in Julija) za Juventus Lyrica v Teatro Avenida v Buenos Airesu. V letih, ki so sledila, je pel skupaj s tem ansamblom in z zasedbo Buenos Aires Lírica ter sodeloval pri produkcijah nekaterih oper: Fidelio, Madama Butterfly, TheFairy Queen, Belisario in Iskalci biserov. V SNG Opera in balet v Ljubljani je poustvaril lik Moralesa v Bizetovi Carmen, Ludovica v operi Lepotica in zver Philipa Glassa, Antonia v Figarovi svatbi in Barona Douphola v Verdijevi Traviati. V vlogi Krjavlja je sodeloval pri krstni izvedbi nove slovenske opere Deseti brat Aleša Makovca.
Skladbe za kitaro Fernanda Sora, Rolanda Dyensa in Aleša Strajnarja ter samospevi Franza Schuberta.
Peti koncert v Komornem studiu bosta izvedla kitarist Žarko Ignjatović in baritonist Lucas Somoza Osterc.
Kitarist Žarko Ignjatović bo na radijskem koncertu izvedel dela za solistično kitaro Fernanda Sora, Rolanda Dyensa in Aleša Strajnarja. Z baritonistom Lucasom Somozo Ostercem pa bo predstavil izbor samospevov iz cikla Lepa mlinarica Franza Schuberta v priredbi za glas in kitaro. V prenosu koncerta iz studia 13 Radia Slovenija poslušajte tudi pogovor z umetnikoma.
Kitarist Žarko Ignjatović je nižjo in srednjo glasbeno šolo končal v rojstnem Pulju na Hrvaškem. Diplomiral je pri profesorju Darku Petrinjaku na glasbeni akademiji v Zagrebu, hkrati pa je študij kitare zaključil še pri profesorici Margi Bäuml – Klasinc na Visoki šoli za glasbo v Gradcu. Leta 1995 je opravil triletni podiplomski študij na Mozarteumu v Salzburgu v razredu profesorja Eliota Fiska. Aktivno je sodeloval na več seminarjih svetovno znanih kitaristov. Je dobitnik številnih nagrad na nekdanjih republiških in zveznih tekmovanjih. Od leta 1984 živi v Ljubljani. Je redni profesor za kitaro in komorno igro na Pedagoški fakulteti v Mariboru in profesor kitare na Glasbeni gimnaziji v Celju. Poleg solističnih nastopov doma in v tujini se posveča tudi komorni igri. Redno snema za radio in televizijo. Leta 1998 je izšla njegova prva samostojna zgoščenka z deli Weissa, Piazzolle, Tippetta, Bogdanovića in Rojka, leta 2001 pa druga, “Hic et nunc”, ki je posvečena glasbi sodobnih slovenskih skladateljev. Posnel je dve zgoščenki s kitaristom Jerkom Novakom, eno s čelistom Nebojšo Bugarskim, pred kratkim pa je izšla najnovejša plošča, ki sta jo posnela z mezzosopranistko Barbaro Jernejčič Fürst.
Baritonist Lucas Somoza Osterc se je rodil v Buenos Airesu v Argentini. Vokalno tehniko je izpopolnjeval pri profesorju Victorju Srugu in leta 2010 končal študij opernega in koncertnega petja v Instituto Superior de Arte del Teatro Colón v Buenos Airesu. Med letoma 2007 in 2010 je bil štipendist ustanove Fundación Música de Cámara, kjer se je izpopolnjeval v interpretaciji oratorjev in nemških ter francoskih samospevov pri znanem profesorju Guillermu Opitzu. Leta 2008 je debitiral v vlogi Mercutia (Gounod, Romeo in Julija) za Juventus Lyrica v Teatro Avenida v Buenos Airesu. V letih, ki so sledila, je pel skupaj s tem ansamblom in z zasedbo Buenos Aires Lírica ter sodeloval pri produkcijah nekaterih oper: Fidelio, Madama Butterfly, TheFairy Queen, Belisario in Iskalci biserov. V SNG Opera in balet v Ljubljani je poustvaril lik Moralesa v Bizetovi Carmen, Ludovica v operi Lepotica in zver Philipa Glassa, Antonia v Figarovi svatbi in Barona Douphola v Verdijevi Traviati. V vlogi Krjavlja je sodeloval pri krstni izvedbi nove slovenske opere Deseti brat Aleša Makovca.
Naslovi treh nagrajenih zgodb natečaja so že nekaj časa znani, na slovesnem dogodku v Studiu 26 Radia Slovenija pa bomo razkrili še avtorje besedil. Dogodek bo pospremila glasba v interpretaciji Klemna Golnerja, zmagovalno zgodbo pa bomo slišali v interpretaciji Branka Jordana, Tadeja Piška in Line Akif. Letošnja strokovna žirija v sestavi Tadeja Krečič Scholten (predsednica), Tatjana Jamnik in Gašper Troha je izbirala med 734 zgodbami, kar je najvišje število v zgodovini natečaja.
Čestitamo zmagovalcu Juriju Černiču, avtorju zgodbe Vlak ob 6.15. Strokovna žirija je v svoji utemeljitvi zapisala naslednje: Vlak ob 6.15 je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor oziroma avtorica postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega. Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor oziroma avtorica izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja.
Čestitamo zmagovalcu Juriju Černiču, avtorju zgodbe Vlak ob 6.15. Strokovna žirija je v svoji utemeljitvi zapisala naslednje: Vlak ob 6.15 je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor oziroma avtorica postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega. Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor oziroma avtorica izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja.
Minila so tri desetletja, odkar je Babica šla na jug. Vinci Vogue Anžlovar je medtem posnel več filmov in pri vseh šel z glavo skozi zid: zanje je zbiral sredstva v tujini, vmes pa se boril notranjimi demoni in opravljal raznolike službe. Njegova zadnja zaposlitev, preden je znova poprijel za režijsko taktirko, je bila vožnja taksija. Avgusta je padla prva klapa njegovega novega celovečerca Dedek gre na jug. Kot je povedal v pogovoru z Urbanom Tarmanom, gre ekipa znova z glavo skozi zid: kljub zamrznitvi javnega sofinanciranja s strani Filmskega centra oziroma kulturnega ministrstva, je filmska ekipa že imela deset snemalnih dni; producent Branislav Srdić pa je, da bi se snemanje vendarle začelo, celo dvignil kredit in zanj zastavil svojo hišo, garažo in kolo. Vinci Vogue Anžlovar pojasnjuje, kako je film Dedek gre na jug povezan z Babico.
Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar v pogovoru s Teso Drev Juh govori o trenutni finančni situaciji, v kateri se je znašel slovenski film (in z njim njegovi ustvarjalci).
Prejšnjo soboto se je zaključil 77. Beneški filmski festival – na dogodku, na katerem ni bilo velikih ameriških produkcij kot je bilo v navadi v zadnjih letih, je vseeno zmagal ameriški film, in sicer intimna družbenokritična drama Nomadland (Dežela nomadov) režiserke Chloe Zhao, v kateri glavno vlogo odigra Frances McDormand. Več o letošnji Mostri v komentarju Ingrid Kovač Brus
Letošnjo nagrado za najboljši evropski film v sekciji Dnevi avtorjev na Beneškem filmskem festivalu je prejela slovenska manjšinska koprodukcija Oaza. Lani je isto nagrado dobil film Corpus Christi poljskega cineasta Jana Komase. Film, katerega zgodba temelji na pojavu lažnih duhovnikov na Poljskem, si lahko zdaj ogledate v slovenski art kino mreži. Film je navdušil Gorazda Trušnovca.
V komediji Vojna z dedkom vlogo dedka igra Robert De Niro. Film si je ogledala Gaja Pöschl.
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto. Prispevek Irene Kodric Cizerl.
Sinoči je celjsko gledališče otvorilo svojo jubilejno, sedemdeseto sezono s komedijo enega največkrat prevedenih in uprizarjanih sodobnih nemških dramatikov, Lutza Hübnerja z naslovom Marjetka, stran 89. Premiero si je ogledala Vilma Štritof.
V Mariboru so se začeli »Dnevi zaganjanja EKO 8«, tridnevno dogajanje, s katerim mariborska umetnostna galerija opominja na Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki ga bo po 15 letih premora znova organizirala v Mariboru. Zaradi nevarnosti virusne okužbe so večmesečno dogajanje prestavili na prihodnjo pomlad. Brigita Mohorič.
Branje je z vidika človekovega obstoja mlada veščina. Beremo nekaj tisočletij, kar pa je premalo, da bi se v možganih razvili posebni centri za branje, zato med branjem možgani uporabljajo omrežja, ki so namenjena drugim funkcijam. Pri slabših bralcih se aktivira velik del možganov, pri dobrih bralcih pa del, ki je namenjen prepoznavanju obrazov. In ravno ta del možganov je povezan s človekovim čustvenim in socialnim doživljanjem. Da branje spodbuja k empatiji, sočutju in vzgoji srca tako niso le lepe besede, saj jih podpirajo tudi raziskave delovanja možganov. Pretirana raba zaslonov pa ima na drugi strani veliko slabih učinkov na razvoj otroka. Še posebej občutljivi so predšolski otroci. Pri njih se je pokazalo, da jim je gledanje zaslonov porušilo mikrostrukturo v delih možganov, ki so namenjeni za govor in razvoj jezika. Celoten pogovor z državno sekretarko Tino Bregant, ki je doktorirala iz nevropediatrije, lahko poslušate v oddaji Jezikovni pogovori. Vir fotografije: Pixabay
Neveljaven email naslov