Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Skladatelj tedna: Slavko Osterc (promo)

15.06.2020


Cikel petih oddaj premierno od 15. do 19. junija.

Skladatelj Slavko Osterc, eden vodilnih ustvarjalcev slovenske glasbe 1. polovice 20. stoletja, je bil izrazit modernist. Rodil se je 17. junija 1895 v Veržeju. Glasbeno se je izobraževal na mariborskem učiteljišču pri Emeriku Beranu, nekdanjem učencu Leoša Janačka. Med letoma 1922 in 1925 je bil najprej učitelj v Celju, v letih od 1925 do 1927 pa je nadaljeval študij na glasbenem konservatoriju v Pragi pri Vitezslavu Novaku, Karlu Boleslavu Jiraku in Aloisu Habi. Po vrnitvi v Ljubljano je začel poučevati na glasbenem konservatoriju, pozneje na akademiji za glasbo; tam je deloval vse do smrti, 23. maja 1941, ko je imel šele 45 let.

Med študijem v Pragi, ki je bila v začetku 20. stoletja eno izmed središč evropske avantgarde, se je seznanil s sodobnimi pogledi na glasbeno ustvarjanje, novimi postopki v neobaročni in neoklasicistični smeri, s tehnikami atonalnosti in atematičnosti ter z elementi četrttonske tehnike. Bil je navdušen zagovornik konstruktivizma in četrtstopenjske glasbe po zgledu Aloisa Habe, prepoznaven skladateljski slog razvil pa je razvil tudi z ekspresionističnimi značilnostmi. V prvi polovici 20. stoletja je ustvaril zelo obsežen in opus z več kot 170-imi deli različnih zvrsti. Med njimi so številna komorna in simfonična dela, kantate, magnifikat, opere in baletna glasba, klavirske skladbe, zborovske skladbe in samospevi.

Slavko Osterc je bil zelo dejaven tudi kot član odbora Mednarodnega združenja za sodobno glasbo – ISCM – in nekajkrat tudi član žirij za festivalske programe. Pogosto je sodeloval z drugimi ustvarjalci iz nekdanjega jugoslovanskega glasbenega prostora ter s skladatelji in poustvarjalci iz tujine.

 

Skladatelj tedna: Slavko Osterc od ponedeljka do petka ob 10.05

1. del: samospev Sonce v zavesah, Štiri karikature za pihalni trio, Belokranjske uspavanke za sopran in klavir, Silhuete za godalni kvartet, Štiri Gradnikove pesmi za kontraalt in godalni kvartet ter Suita za orkester.

2. del: Klasična uvertura za simfonični orkester, Kvintet za pihala, baletna glasba Maska rdeče smrti za orkester in minutna opera – parodija Saloma za soliste in orkester.

3. del: opera v petih dejanjih Krog s kredo, za soliste, zbor in orkester, 5. dejanje, libreto po Klabundovem besedilu v prevodu Otona Županiča priredil Milan Skrbinšek, Sonata za altovski saksofon in klavirFamilija za mešani pevski zbor na verze Antona Novačana,  Male pesmi za Ireno za sopran ali tenor, altovski saksofon, rog, violo in klavir ter gong – cikel pesmi na Klabundovo besedilo v Osterčevem prevodu, Plesi za simfonični orkester.

4. del: Nonet za pihalni kvintet in godalni kvartet, Arabeske za klavir, Cvetoči bezeg za mešani zbor na verze Toneta Seliškarja, Štiri simfonične skladbe.

5. del: Sonata za violončelo in klavir, Vstajenje za mešani zbor na besedilo Toneta Seliškarja, simfonična pesnitev Mati, baletna pantomima Iluzije za simfonični orkester, 1. dejanje.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Skladatelj tedna: Slavko Osterc (promo)

15.06.2020


Cikel petih oddaj premierno od 15. do 19. junija.

Skladatelj Slavko Osterc, eden vodilnih ustvarjalcev slovenske glasbe 1. polovice 20. stoletja, je bil izrazit modernist. Rodil se je 17. junija 1895 v Veržeju. Glasbeno se je izobraževal na mariborskem učiteljišču pri Emeriku Beranu, nekdanjem učencu Leoša Janačka. Med letoma 1922 in 1925 je bil najprej učitelj v Celju, v letih od 1925 do 1927 pa je nadaljeval študij na glasbenem konservatoriju v Pragi pri Vitezslavu Novaku, Karlu Boleslavu Jiraku in Aloisu Habi. Po vrnitvi v Ljubljano je začel poučevati na glasbenem konservatoriju, pozneje na akademiji za glasbo; tam je deloval vse do smrti, 23. maja 1941, ko je imel šele 45 let.

Med študijem v Pragi, ki je bila v začetku 20. stoletja eno izmed središč evropske avantgarde, se je seznanil s sodobnimi pogledi na glasbeno ustvarjanje, novimi postopki v neobaročni in neoklasicistični smeri, s tehnikami atonalnosti in atematičnosti ter z elementi četrttonske tehnike. Bil je navdušen zagovornik konstruktivizma in četrtstopenjske glasbe po zgledu Aloisa Habe, prepoznaven skladateljski slog razvil pa je razvil tudi z ekspresionističnimi značilnostmi. V prvi polovici 20. stoletja je ustvaril zelo obsežen in opus z več kot 170-imi deli različnih zvrsti. Med njimi so številna komorna in simfonična dela, kantate, magnifikat, opere in baletna glasba, klavirske skladbe, zborovske skladbe in samospevi.

Slavko Osterc je bil zelo dejaven tudi kot član odbora Mednarodnega združenja za sodobno glasbo – ISCM – in nekajkrat tudi član žirij za festivalske programe. Pogosto je sodeloval z drugimi ustvarjalci iz nekdanjega jugoslovanskega glasbenega prostora ter s skladatelji in poustvarjalci iz tujine.

 

Skladatelj tedna: Slavko Osterc od ponedeljka do petka ob 10.05

1. del: samospev Sonce v zavesah, Štiri karikature za pihalni trio, Belokranjske uspavanke za sopran in klavir, Silhuete za godalni kvartet, Štiri Gradnikove pesmi za kontraalt in godalni kvartet ter Suita za orkester.

2. del: Klasična uvertura za simfonični orkester, Kvintet za pihala, baletna glasba Maska rdeče smrti za orkester in minutna opera – parodija Saloma za soliste in orkester.

3. del: opera v petih dejanjih Krog s kredo, za soliste, zbor in orkester, 5. dejanje, libreto po Klabundovem besedilu v prevodu Otona Županiča priredil Milan Skrbinšek, Sonata za altovski saksofon in klavirFamilija za mešani pevski zbor na verze Antona Novačana,  Male pesmi za Ireno za sopran ali tenor, altovski saksofon, rog, violo in klavir ter gong – cikel pesmi na Klabundovo besedilo v Osterčevem prevodu, Plesi za simfonični orkester.

4. del: Nonet za pihalni kvintet in godalni kvartet, Arabeske za klavir, Cvetoči bezeg za mešani zbor na verze Toneta Seliškarja, Štiri simfonične skladbe.

5. del: Sonata za violončelo in klavir, Vstajenje za mešani zbor na besedilo Toneta Seliškarja, simfonična pesnitev Mati, baletna pantomima Iluzije za simfonični orkester, 1. dejanje.


24.12.2021

V pričakovanju božiča z Aldom Kumarjem

Aldo Kumar v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma predstavlja svoje obsežno vokalno inštrumentalno delo za simfonični orkester, mešani zbor, orgle, vokalne soliste, zvonove in železniške tirnice (šine), oratorij Tehtanje duš. Predstavi pa tudi svoje spomine na praznovanje božiča in svoje misli o pomenu tega praznika.


29.12.2021

Slovenski film v letu 2021: Letni pregled

Če so bili v ospredju dokumentarci in igrani prvenci, je v ozadju razvoj AV-sektorja v Sloveniji še vedno zaviralo omejeno izvenproračunsko financiranje.


29.12.2021

Benedetta

»Ko slišimo, da je neki vpliven režiser posnel film o lezbijkah, nas upravičeno zaskrbi, saj so v dominantni vizualni kulturi heteroseksualna moška spolna fantazija.« - Tina Poglajen


29.12.2021

Ouditev

»Odlika trilogije Matrica je bila, da je spretno ohranjala ravnovesje med problemskostjo vsebine in akcijskostjo dogajanja; v Obuditvi pa se tehtnica precej preveša na stran akcije.«


29.12.2021

Človeški glas

»Almodóvarjeva Ženska ne obžaluje, da je ljubila, da se je popolnoma prepustila, čeprav se je že vnaprej zavedala, da se bo zanjo najbrž slabo končalo. Ona je s sabo pomirjena« - Gaja Poeschl


23.12.2021

Medeja … bom postala v ožjem izboru nagrade za evropske tujejezične radijske igre britanske mreže BBC

Radijska igra Medeja ... bom postala, ki je nastala v Uredništvu igranega programa po literarni predlogi starorimskega avtorja Seneke, se je uvrstila v ožji izbor šestih najboljših evropskih tujejezičnih radijskih iger, nagrajenca v tej kategoriji pa bo britanska mreža BBC razglasila marca prihodnje leto. Medeja ... bom postala pripoveduje zgodbo o kolhijski princesi, ki za svojega ljubljenega moža, argonavta Jazona, izda domovino, okrade očeta in umori brata, Jazon pa jo zapusti zaradi druge ženske, korintske princese. Medeji s tem odvzame čast in tudi njuna otroka, Medeja pa mora vnovič v izgnanstvo. Tatica, morilka, na koncu še detomorilka. Zločin, ki ga skoraj ni mogoče razumeti, še manj pa se z detomorilko poistovetiti. In prav to ostaja velik izziv za uprizoritev enega najbolj znanih antičnih mitov. V radijski igri v vlogi Medeje nastopa Nataša Barbara Gračner, igro pa so sooblikovale prevajalka Jera Ivanc, avtorica priredbe Saška Rakef in scenaristka ter režiserka Špela Kravogel. S Špelo Kravogel se je ob priložnosti nominacije pogovarjala Ana Rozman.


17.12.2021

40. let gledališča Ane Monro

17. december 1981 je dan, ko se je občinstvu prvič predstavilo Gledališče Ane Monro. Ustanovna člana skupine, Andrej Rozman Roza in Marko Kovačič sta pod tem imenom prvič nastopila na prednovoletni zabavi ŠKUC-a v Festivalni dvorani. Ime sta prevzela po fiktivni osebi Ani Monro, ki naj bi bila pred vojno delavka v Tobačni tovarni, ponoči pa striptizeta v baru Nebotičnik. 17. december 1981 zato velja za dan ustanovitve Gledališča Ane Monro, ki se je v štirih desetletjih iz legendarne umetniške skupine razvilo v mednarodno referenčno nevladno organizacijo, ki deluje v javnem interesu na področju kulture ter vzgoje in izobraževanja. Ob 40. obletnici nastanka Gledališča Ane Monro je Ana Rozman v studio povabila predsednika in umetniškega vodjo gledališča Gora Osojnika.


16.12.2021

Jože Brumen: modernistični oblikovalec in umetniški erudit

V ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so pripravili prvo pregledno in študijsko zasnovano razstavo bogatega ustvarjalnega opusa Jožeta Brumna, enega najvplivnejših pionirjev slovenskega grafičnega oblikovanja. Oblikovalec, arhitekt, kipar in pedagog je na razstavi, ki sta jo kurirali Petra Černe Oven in Cvetka Požar, predstavljen v vsej svoji renesannčni intelektualni širini. Jože Brumen je bil prvi oblikovalec, ki je prejel nagrado Prešernovega sklada za področje vizualnih komunikacij, njegov opus je bogat, znameniti Integrali Srečka Kosovela, knjige legendarne zbirke Sto romanov, umetniške monografije, plakati in celostne podobe. Poleg arhitekture je vzporedno študiral kiparstvo, Petra Černe Oven ga opiše kot humanistično izobraženega intelektualca, za katerega je značilna sla po znanju. Opazno je Brumnovo senzibilno razumevanje vsebine, tudi pri literatih je bil priljubljen prav zato, ker je pred začetkom oblikovanja delo vedno najprej prebral. Njegova odlika je spajanje vizualne podobe z vsebino, kar je po besedah Cvetke Požar očitno predvsem pri umetniških monografijah. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Fundacijo Brumen in Društvom Pekinpah, nekatere projekte prvič javno predstavlja, prek skic in načrtov pa ponudi tudi vpogled v oblikovalčev ustvarjalni proces. Sklene pa se s še eno pomembno Brumnovo vlogo, in sicer pedagoško, kot predavatelj na tedanji Akademiji za likovno umetnost je namreč pomembno vplival na prvo akademsko šolano generacijo slovenskih oblikovalcev. Foto: Portret Jože Brumen (1971), Srečko Kosovel, Srečko Kosovel, Integrali '26; avtorja fotografij: Miran Zdovc (levo), Aleš Rosa (desno), kolaž in izrez fotografij, vir: MAO


16.12.2021

Evroradijski božični dan

Vsebine Programa Ars


15.12.2021

Stati inu obstati

Vsebine Programa Ars


14.12.2021

Angleški humor v SNG Maribor

Vsebine Programa Ars


10.12.2021

Ali bomo kdaj zaživeli izven stanja izrednih razmer?

Naslov najnovejše predstave Mestnega gledališča ljubljanskega sovpada s stanjem, ki ga družba in svet nasploh doživljata zadnje leto in pol – "Izredne razmere" bodo premiero doživele jutri. Napet in srhljiv psihološki triler je napisal nemški dramatik in režiser Falk Richter že leta 2007, a je ta še vedno aktualen, saj nas popelje v naše notranje dvorišče – čas okoljskih katastrof, finančnih zlomov in epidemije. V predstavi se tudi vzpostavlja razmislek ali je razvoj naše civilizacije že prehitel evolucijski razvoj možganov, ali pa se ti še naprej razvijajo in prilagajajo na nove razmere. Ta ideja je aplicirana tudi na največje težave, ki pretijo našemu planetu - bodo ti možgani našli učinkovite rešitve in preprečili uničenje okolja, bodo ustavili epidemijo, bodo odpravili revščino in lakoto? "Izredne razmere" pri gledalcu pustijo občutek, da bodo odgovori vseh teh vprašanj znani prav kmalu.


10.12.2021

Brane Mozetič: "Festival LGBT filma bo potekal ob polovični zasedenosti in s polovičnimi javnimi sredstvi"

Festival LGBT filma, ki ga organizira Društvo Škuc, bo po lanski spletni izdaji letos spet potekal v kinu. Festival ima dolgo zgodovino. Prvič je bil organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival LGBT filma v Evropi ter najstarejši mednarodni filmski festival v Sloveniji, toda tokrat bo potekal ob skoraj polovično nižjem javnem sofinanciranju glede na pretekla leta, je opozoril programski selektor Brane Mozetič. Od 11. do 19. decembra bodo na Festivalu LGBT filma predvajali 16 igranih in dokumentarnih ter 26 kratkih filmov iz 22 držav. Celovečerce bo mogoče videti v Slovenski kinoteki, kjer se bodo potegovali za nagradi občinstva in mednarodne žirije, medtem ko bodo kratke filme zavrteli še na spletni strani.


Stran 34 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov