Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strokovna žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri pa je nagradila.
Strokovna žirija v sestavi Tadeja Krečič Scholten, predsednica, Tatjana Jamnik in Gašper Troha, člana, je dobila v branje 763 kratkih zgodb, ki so prispele na natečaj do ponedeljka, 22. junija 2020 prek spletnega obrazca. Izmed teh je bilo 29 besedil podvojenih, kar pomeni, da je bilo novih zgodb dejansko 734. Žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri pa je nagradila:
1. nagrada:
Vlak ob 6.15 (šifra: Bledolični)
2. nagrada:
Premene (šifra: Lilian)
3. nagrada:
Brez naslova (šifra: manonegra)
V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje:
Vlak ob 6.15 (šifra: Bledolični)
Vlak ob 6.15 je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor oziroma avtorica postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.
Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'être, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor oziroma avtorica izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja.
Premene (šifra: Lilian)
Impresija o stresnem delovniku nekega pripravnika je napisana v slogu ludističnega poizkusa: vse besede se začenjajo na črko P. Ta omejitev močno oteži pisanje, pa vendar je avtorici oziroma avtorju uspelo preseči formalizem in napisati napeto kratko zgodbo, ki bralca takoj potegne v pripovedovalčev svet. Ta je izrisan groteskno, vendar ohranja jasne poteze resničnosti, saj se posveča žgočim socialnim temam, kot sta slabo plačano začasno delo in zapuščenost ostarelih, hkrati pa opozarja tudi na težo osebne odgovornosti in etičnih odločitev.
Brez naslova (šifra: manonegra)
»Kljun čolna je lahkotno zaril v plitvino, odrivajoč zrnca peska na stran.« Tako se začne zgodba, ki bralca prestavi v očarljivi zaliv na obali Mozambika. Na prizorišče prevare, ki to hkrati tudi ni. Se pravi: ali je igranje vloge, ki jo od starega ribiča željno pričakujejo zahodnjaki, prevara ali ne? Ali šele namig na resnično prevaro poudari, nadomesti oziroma razkrinka lažne solze? V nadvse spretnem tkanju pripovedi s premišljeno izbranim besediščem je mogoče videti in občutiti nešteto odtenkov fantastično lepe narave, v nasprotju z njo pa sivo siromašnost protagonistov in široki razpon njihovih čustev. Z zadnjim, odločilnim stavkom avtor oziroma avtorica odpre tragično perspektivo, ki zaradi prevare ne bo nikdar drugačna.
Za odkup je žirija izbrala naslednje zgodbe:
Žirija je soglasno ugotovila, da je bilo upoštevanja vrednih besedil še več. Spodaj navedenih dvajset zgodb si zasluži posebno omembo kot vzpodbudo – predvsem mlajšim – avtorjem in avtoricam.
Strah (šifra: Ne bom)
Poslednji zmenek (šifra: lesnata potonika)
Zadnji izvid (šifra: Virus)
Varilec in škržad (šifra: feral)
Ana se zbudi (šifra: Breza)
Deklica, ki v pravljice je verjela (šifra: deklica)
G. Noi (šifra: 1986FT)
Pozdrav iz Mirandije (šifra: POTEMKIN)
Peklenski krog (šifra: Peklenski krog)
V zavetju molka (šifra: Koronček)
Sam (šifra: SAM)
Stopnice (šifra: bari1)
Oprostite (šifra: Otilija)
Obrok v temi (šifra: PolarMonkey)
Zverina (šifra: Razbojnik št. 8)
Ogledalo (šifra: Harfagri)
Mucki na varnem v gobčku mame muce (šifra: zavora)
Prekleta Nemčija (šifra: Luigi)
Nekega jutra, ko se zdani (šifra: Canis_lupus)
Alica (šifra: veseličlovek42)
Avtorje oziroma avtorice treh nagrajenih zgodb in štirih zgodb, predlaganih za odkup, prosimo, da nam čim prej, najkasneje pa do 9. avgusta, z izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo prek e-naslova Ars@rtvslo.si in pripišejo svoje podatke. Avtorje in avtorice zgodb bomo razglasili v septembru, prvonagrajeno zgodbo pa bo v neposrednem prenosu interpretiral dramski igralec. Vse izbrane zgodbe bodo na sporedu v jesenskih mesecih v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija.
Strokovna žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri pa je nagradila.
Strokovna žirija v sestavi Tadeja Krečič Scholten, predsednica, Tatjana Jamnik in Gašper Troha, člana, je dobila v branje 763 kratkih zgodb, ki so prispele na natečaj do ponedeljka, 22. junija 2020 prek spletnega obrazca. Izmed teh je bilo 29 besedil podvojenih, kar pomeni, da je bilo novih zgodb dejansko 734. Žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri pa je nagradila:
1. nagrada:
Vlak ob 6.15 (šifra: Bledolični)
2. nagrada:
Premene (šifra: Lilian)
3. nagrada:
Brez naslova (šifra: manonegra)
V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje:
Vlak ob 6.15 (šifra: Bledolični)
Vlak ob 6.15 je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor oziroma avtorica postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.
Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'être, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor oziroma avtorica izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja.
Premene (šifra: Lilian)
Impresija o stresnem delovniku nekega pripravnika je napisana v slogu ludističnega poizkusa: vse besede se začenjajo na črko P. Ta omejitev močno oteži pisanje, pa vendar je avtorici oziroma avtorju uspelo preseči formalizem in napisati napeto kratko zgodbo, ki bralca takoj potegne v pripovedovalčev svet. Ta je izrisan groteskno, vendar ohranja jasne poteze resničnosti, saj se posveča žgočim socialnim temam, kot sta slabo plačano začasno delo in zapuščenost ostarelih, hkrati pa opozarja tudi na težo osebne odgovornosti in etičnih odločitev.
Brez naslova (šifra: manonegra)
»Kljun čolna je lahkotno zaril v plitvino, odrivajoč zrnca peska na stran.« Tako se začne zgodba, ki bralca prestavi v očarljivi zaliv na obali Mozambika. Na prizorišče prevare, ki to hkrati tudi ni. Se pravi: ali je igranje vloge, ki jo od starega ribiča željno pričakujejo zahodnjaki, prevara ali ne? Ali šele namig na resnično prevaro poudari, nadomesti oziroma razkrinka lažne solze? V nadvse spretnem tkanju pripovedi s premišljeno izbranim besediščem je mogoče videti in občutiti nešteto odtenkov fantastično lepe narave, v nasprotju z njo pa sivo siromašnost protagonistov in široki razpon njihovih čustev. Z zadnjim, odločilnim stavkom avtor oziroma avtorica odpre tragično perspektivo, ki zaradi prevare ne bo nikdar drugačna.
Za odkup je žirija izbrala naslednje zgodbe:
Žirija je soglasno ugotovila, da je bilo upoštevanja vrednih besedil še več. Spodaj navedenih dvajset zgodb si zasluži posebno omembo kot vzpodbudo – predvsem mlajšim – avtorjem in avtoricam.
Strah (šifra: Ne bom)
Poslednji zmenek (šifra: lesnata potonika)
Zadnji izvid (šifra: Virus)
Varilec in škržad (šifra: feral)
Ana se zbudi (šifra: Breza)
Deklica, ki v pravljice je verjela (šifra: deklica)
G. Noi (šifra: 1986FT)
Pozdrav iz Mirandije (šifra: POTEMKIN)
Peklenski krog (šifra: Peklenski krog)
V zavetju molka (šifra: Koronček)
Sam (šifra: SAM)
Stopnice (šifra: bari1)
Oprostite (šifra: Otilija)
Obrok v temi (šifra: PolarMonkey)
Zverina (šifra: Razbojnik št. 8)
Ogledalo (šifra: Harfagri)
Mucki na varnem v gobčku mame muce (šifra: zavora)
Prekleta Nemčija (šifra: Luigi)
Nekega jutra, ko se zdani (šifra: Canis_lupus)
Alica (šifra: veseličlovek42)
Avtorje oziroma avtorice treh nagrajenih zgodb in štirih zgodb, predlaganih za odkup, prosimo, da nam čim prej, najkasneje pa do 9. avgusta, z izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo prek e-naslova Ars@rtvslo.si in pripišejo svoje podatke. Avtorje in avtorice zgodb bomo razglasili v septembru, prvonagrajeno zgodbo pa bo v neposrednem prenosu interpretiral dramski igralec. Vse izbrane zgodbe bodo na sporedu v jesenskih mesecih v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija.
Vsebine Programa Ars
V Plečnikovem letu, ko praznujemo 150. obletnico arhitektovega rojstva, je mogoče spoznavati Plečnikovo delo na dveh razstavah starih fotografij. V Mali galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. V Slovenskem etnografskem muzeju pa je na ogled razstava Zlata doba Plečnikove arhitekture.Foto: Vekoslav Kramarič / arhiv SEM
Vsebine Programa Ars
V Kosovi izjemno kompleksni poeziji se na modernistično fluiden način prepletajo teme kozmične univerzalnosti in sakralnosti, slovenstva v svetu ter bivanjska občutja individua v velemestni puščavi. V njegovih harmoničnih verznih oblikah se tako pogovarjata japonsko in slovensko estetsko pesniško izročilo z glasom duhovne sorodnosti in globine. Pesem Roke morja je iz zbirke Pesmi ob tihomorskih valovih. Interpretira jo Andrej Nahtigal.
Fabula v teoriji se je letos ukvarjala z ranljivostjo oziroma občutljivostjo. 29. aprila 2022 je na Festivalu literatur sveta v Cankarjevem domu v Ljubljani nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie govorila o izgubi očeta zaradi covida-19, odtujenosti med pandemijo, konstrukciji identitete in feminizmu. Blaž Mazi
Viktor Ruban je ukrajinski plesalec, koreograf in pedagog. Je ustanovitelj in direktor produkcijskega centra Ruban Production ITP, programski direktor in soustanovitelj neodvisne mednarodne plesne platforme "Impulse of Transformation" in raziskovalec na področju gibalne umetnosti. Njegovi projekti so ga vodili po vsem svetu, Ob ruski agresiji na Ukrajino je z ekipo Ruban Production ITP ustanovil "Ukrainian Emergency Performing Arts Fund" - sklad za uprizoritvene umetnosti v izrednih razmerah, katerega cilj je pomoč umetnikom, ki delujejo na področju uprizoritvenih umetnosti.
V aprilu se je v ljubljanskem Mestnem muzeju odvil že 2. simpozij Razstavljanje na Slovenskem in tudi tokrat so organizatorji dvodnevno strokovno srečanje zastavili kot poglobljen razmislek o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Pri tem so v ospredje postavili vprašanja: kako in zakaj se določeno razstavljanje pojavlja in uveljavlja, v kakšnem razmerju je do razstavljenih objektov in umetnosti na sploh ter kako se prepleta s političnimi in drugimi neumetnostnimi diskurzi in hotenji. V dveh dneh se je zvrstilo več domačih in tujih strokovnjakov, raziskovalcev in študentov, ki so skupno predstavili kar 25 referatov, kronološko vpetih v čas med 19. stoletjom in današnjimi dni.
Nika Autor se bo predstavila s kratkim filmom Filmski obzornik 670 – Rdeči gozdovi in v tekmovalnem programu s celovečercem Filmski obzornik 80 – Metka, Meki. Slednji pripoveduje zgodbo o avtoričini teti, mariborčanki Metki Autor, delavki Metalne, ki je pri osemindvajsetih letih odšla v Nemčijo v upanju na boljši jutri. Film portretira enainosemdesetletno gospo, ki spregovori o svoji "gastarbajterski" izkušnji in lastnem razumevanju današnjih migracij. Če se Filmski obzornik 80 – Metka, Meki posveča predvsem pretekli izkušnji ustvarjanja življenja na tujem, Filmski obzornik 670 – Rdeči gozdovi svoj pogled usmerja v trenutno situacijo prebežnikov, ki se znajdejo v gozdovih pred evropskimi mejami. Kratki film je trenutno na ogled tudi v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v okviru avtoričine razstave "Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili". Festival Crossing Europe se bo s podelitvijo nagrad večer prej sklenil 2. maja.
Ste se kdaj vprašali, kako pravljice vplivajo na občutljivo otroško psiho? Ali spodbujajo njihovo ustvarjalnost in domišljijo ter kakšne predstave jim ponujajo o svetu? Ta in podobna vprašanja načenja avtorska predstava Pravljice našega otroštva – soprodukcija med Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in Prešernovim gledališčem Kranj, ki so jo sinoči krstno uprizorili na odru slednjega. Soustvarili so jo igralci (iz obeh hiš) Iztok Mlakar, Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Urška Taufer in Gregor Zorc kot gost – ob podpori režiserja Jerneja Lorencija, dramaturga Matica Starine in njunih sodelavcev.
Ste se kdaj vprašali, kako pravljice vplivajo na občutljivo otroško psiho? Ali spodbujajo njihovo ustvarjalnost in domišljijo ter kakšne predstave jim ponujajo o svetu? Ta in podobna vprašanja načenja avtorska predstava Pravljice našega otroštva – soprodukcija med Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in Prešernovim gledališčem Kranj, ki so jo sinoči krstno uprizorili na odru slednjega. Soustvarili so jo igralci (iz obeh hiš) Iztok Mlakar, Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Urška Taufer in Gregor Zorc kot gost – ob podpori režiserja Jerneja Lorencija, dramaturga Matica Starine in njunih sodelavcev.
V 96. letu starosti je umrl eden najplodovitejših slovenskih slikarjev France Slana, ki je bil prepričan, da slika najbolje pripoveduje o lastnem življenju. Umetnik etnološko navdahnjene motivike je na dolgi in plodoviti poti ostal zvest krajini, figuraliki in tihožitju. France Slana je ustvarjalni sinonim za življenjsko vitalnost, a nič manj za nostalgično zavest o odmiranju starožitnega sveta, ki ga simbolizirajo slovenske kmečke domačije, mlini in kozolci. Tako je ob slikarjevi devetdesetletnici zapisal umetnostni zgodovinar Milček Komelj in dodal še, da je zazrtost v arhaičnost v mladosti povezal z geometrizirano stilizacijo. Slana je diplomiral leta 1949 pri Gabrijelu Stupici v prvi generaciji študentov ljubljanske akademije, v njegovem zgodnjem obdobju pa je bila ključna predvsem risba. Zaradi neposrednosti mu je bila blizu tehnika akvarela, v kateri je razvil razpoznaven slog z lahkotno igrivostjo prosojnih barvnih prelivanj; ukvarjal pa se je tudi z grafiko, poslikano keramiko in tapiserijami. V svoji dolgi ustvarjalni poti je doma in v tujini pripravil več kot 130 samostojnih razstav. Njegove slike lahko najdemo v skoraj vsaki slovenski prodajni galeriji, kjer hitro prepoznamo zanj značilne motive – poleg mlinov in kozolcev, so to še skednji, šopki, gorenjske in primorske krajine, petelini, mačke in ribe – te je razumel kot obliko živega bitja, ki v enem krogu krogu združuje vse – telo, glavo, roke in noge. Za ciklus z motiviko po potresu porušenega Skopja pa je leta 1964 prejel nagrado Prešernovega sklada.
15. aprila, dober teden pred sobotnim odprtjem beneškega bienala so organizatorji sporočili, da bodo kot solidarnostno gesto v Giardine vključili odprt prostor Piazza Ucraina, ki s plakati predstavlja dela, nastala v času vojne. Zasnovali so ga kuratorji ukrajinskega paviljona, katerega usoda je bila zaradi vojne nejasna, a zdaj pripoveduje o uporu, pomenu umetnosti in lastnega glasu. Maria Lanko, članica kuratorske ekipe, je dele skulpture umetnika Pavla Makova v avtu prepeljala iz obleganega Kijeva. Fontana izčrpavanja oziroma izčrpanja pa je stenska postavitev piramidalno razporejenih lijakov, skozi katere se od vrha navzdol pretaka voda. Pavlo Makov jo je ustvaril v devetdesetih kot metaforo izčrpane družbe. Takrat je šlo za opozorilo, in poziv k razmisleku, zdaj je drugače, saj je za opozorila že prpozno. Kuratorka bienala Cecilia Alemani se z naslovom bienala Mleko sanj naslanja na knjigo nadrealistične umetnice Leonore Carrington, ki si zamišlja svet, kjer se vsakdo lahko spremeni in postane nekaj drugega, razstava pa razkriva misli posthumanizma, razmišlja o odnosu med človekom in tehnologijo ter o bolj simbiotičnem svetu. Izpodbijati želi prepričanje o belem moškem kot merilu sveta in tudi zato je kuratorka k sodelovanju povabila številne ženske in nebinarne osebe. Političen pa je po njenem mnenju tudi nadrealizem, ki ga na svoji razstavi postavlja v ospredje: “V zadnjih letih je bilo več sijajnih razstav o nadrealizmu, med njimi recimo Fantastične ženske ali Nadrealizem onkraj meja. Šlo je za razstave, ki so skušale razširiti identiteto in naravo nadrealizma. Mislim, da je bil nadrealizem izrazito politično gibanje, oblikovalo se je po prvi svetovni vojni in obstajalo med obema vojnama, v času porasta novega nacionalizma. Šlo je za zelo antimilitarsitično in antitotalitaristično gibanje. Logike sanj, halicunacij in nezavednega kot metodologije niso uporabljali zato, da bi pobegnili v drug svet, temveč kot načina razumevanja sedanjosti, ki jo je bilo tedaj verjetno zelo težko zajeti. Danes na nek način živimo v podobnem svetu – ne le trenutna vojna in pandemija, pomislimo še na škodljive voditelje, kot sta Trump in Bolsonaro ter vzpon radikalne desnice. Zlasti v času pandemije številni umetniki morda našli uteho v uporabi introspektivnih orodij, da bi tako govorili o sedanjosti.” V kontekst nadrealizma se dobro umešča slovenski paviljon, ki je svoja vrata odprl v četrtek. Letos se predstavlja enigmatični slikar Marko Jakše, ki se v javnosti skoraj ne pojavlja, v svojem dolgoletnem opusu pa ostaja zvest slikarstvu. A ko vstopimo v slovenski paviljon, njegove velikoformatne slike zaradi natančne osvetlitve zažarijo kot bi šlo za ekrane. Transformativno moč slikarstva pa poudarjata še ambientalni zvok in tla prekrita z mivko. Na ogled so postavljena dela iz zadnjih dveh desetletij, je povedal kustos paviljona Robert Simonišek. Beneški bienale se sicer za javnost odpira 23. aprila in bo k ogledu vabil vse do 27. novembra.
23. april je tudi svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Društvo slovenskih pisateljev, ki je ta teden praznovalo 150-letnico delovanja, je v poslanici opozorilo, da so avtorske pravice, tudi najmanjše, področje, kjer se kraja in ropanje najlažje izvedeta. Svetovni dan knjige pa pri nas obeležujemo tudi z Nočjo knjige, za katero bodo dogajanje začeli ogrevati s knjižnim Sejmom na zraku v parku Zvezda v Ljubljani, ki se odpre ob desetih dopoldne. Blaž Mazi
Društvo slovenskih pisateljev je te dni praznovalo 150-letnico. Poleg prizadevanja za ureditev pisateljskih razmer je kot moralna avtoriteta v različnih obdobjih posegalo tudi v družbeno in politično življenje, utemeljevalo narodnostne in jezikovne, pozneje tudi demokratične zahteve, tu je bilo idejno jedro slovenskega osamosvajanja. Ob visokem jubileju predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc najprej premišljuje o stalnicah 150-letnega delovanja. Vlado Motnikar. "Društvo slovenskih pisateljev bo v težavnih obdobjih, ki prihajajo, nosilec ohranjanja identitete, ki ji morata slediti znanost in šolstvo v celoti. To ne bo enostavno. Če hočemo ohranjati slovenski jezik, ga moramo na vseh ravneh: literarni, znanstveni, družboslovni, politični in drugih." - Drušan Merc
Neveljaven email naslov