Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rezultati literarnega natečaja

27.07.2020


Strokovna žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri pa je nagradila.

Strokovna žirija v sestavi  Tadeja Krečič Scholten, predsednica, Tatjana Jamnik in Gašper Troha, člana, je dobila v branje 763 kratkih zgodb, ki so prispele na natečaj do ponedeljka, 22. junija 2020 prek spletnega obrazca. Izmed teh je bilo 29 besedil podvojenih, kar pomeni, da je bilo novih zgodb dejansko 734. Žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri pa je nagradila:

1. nagrada:
Vlak ob 6.15 (šifra: Bledolični)

2. nagrada:
Premene (šifra: Lilian)

3. nagrada:
Brez naslova (šifra: manonegra)

V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje:

Vlak ob 6.15 (šifra: Bledolični)

Vlak ob 6.15 je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor oziroma avtorica postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.

Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'être, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor oziroma avtorica izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja.

 Premene (šifra: Lilian)

Impresija o stresnem delovniku nekega pripravnika je napisana v slogu ludističnega poizkusa: vse besede se začenjajo na črko P. Ta omejitev močno oteži pisanje, pa vendar je avtorici oziroma avtorju uspelo preseči formalizem in napisati napeto kratko zgodbo, ki bralca takoj potegne v pripovedovalčev svet. Ta je izrisan groteskno, vendar ohranja jasne poteze resničnosti, saj se posveča žgočim socialnim temam, kot sta slabo plačano začasno delo in zapuščenost ostarelih, hkrati pa opozarja tudi na težo osebne odgovornosti in etičnih odločitev.

Brez naslova (šifra: manonegra)

»Kljun čolna je lahkotno zaril v plitvino, odrivajoč zrnca peska na stran.« Tako se začne zgodba, ki bralca prestavi v očarljivi zaliv na obali Mozambika. Na prizorišče prevare, ki to hkrati tudi ni. Se pravi: ali je igranje vloge, ki jo od starega ribiča željno pričakujejo zahodnjaki, prevara ali ne? Ali šele namig na resnično prevaro poudari, nadomesti oziroma razkrinka lažne solze? V nadvse spretnem tkanju pripovedi s premišljeno izbranim besediščem je mogoče videti in občutiti nešteto odtenkov fantastično lepe narave, v nasprotju z njo pa sivo siromašnost protagonistov in široki razpon njihovih čustev. Z zadnjim, odločilnim stavkom avtor oziroma avtorica odpre tragično perspektivo, ki zaradi prevare ne bo nikdar drugačna.

 Za odkup je žirija izbrala naslednje zgodbe:

  • Povprečno (ne)srečna (šifra: Natalija)
  • Brez naslova (šifra: Vrata)
  • Rada bi bila vintage (šifra: Adijo)
  • Zadnja priložnost (šifra: Meta)

Žirija je soglasno ugotovila, da je bilo upoštevanja vrednih besedil še več. Spodaj navedenih dvajset zgodb si zasluži posebno omembo kot vzpodbudo – predvsem mlajšim – avtorjem in avtoricam.

Strah (šifra: Ne bom)
Poslednji zmenek (šifra: lesnata potonika)
Zadnji izvid (šifra: Virus)
Varilec in škržad (šifra: feral)
Ana se zbudi (šifra: Breza)
Deklica, ki v pravljice je verjela (šifra: deklica)
G. Noi (šifra: 1986FT)
Pozdrav iz Mirandije (šifra:  POTEMKIN)
Peklenski krog  (šifra: Peklenski krog)
V zavetju molka (šifra: Koronček)
Sam (šifra:  SAM)
Stopnice (šifra: bari1)
Oprostite (šifra: Otilija)
Obrok v temi (šifra: PolarMonkey)
Zverina (šifra: Razbojnik št. 8)
Ogledalo (šifra: Harfagri)
Mucki na varnem v gobčku mame muce (šifra: zavora)
Prekleta Nemčija (šifra: Luigi)
Nekega jutra, ko se zdani (šifra: Canis_lupus)
Alica (šifra: veseličlovek42)

Avtorje oziroma avtorice treh nagrajenih zgodb in štirih zgodb, predlaganih za odkup, prosimo, da nam čim prej, najkasneje pa do 9. avgusta, z izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo prek e-naslova Ars@rtvslo.si in pripišejo svoje podatke. Avtorje in avtorice zgodb bomo razglasili v septembru, prvonagrajeno zgodbo pa bo v neposrednem prenosu interpretiral dramski igralec. Vse izbrane zgodbe bodo na sporedu v jesenskih mesecih v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Rezultati literarnega natečaja

27.07.2020


Strokovna žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri pa je nagradila.

Strokovna žirija v sestavi  Tadeja Krečič Scholten, predsednica, Tatjana Jamnik in Gašper Troha, člana, je dobila v branje 763 kratkih zgodb, ki so prispele na natečaj do ponedeljka, 22. junija 2020 prek spletnega obrazca. Izmed teh je bilo 29 besedil podvojenih, kar pomeni, da je bilo novih zgodb dejansko 734. Žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri pa je nagradila:

1. nagrada:
Vlak ob 6.15 (šifra: Bledolični)

2. nagrada:
Premene (šifra: Lilian)

3. nagrada:
Brez naslova (šifra: manonegra)

V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje:

Vlak ob 6.15 (šifra: Bledolični)

Vlak ob 6.15 je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor oziroma avtorica postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.

Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'être, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor oziroma avtorica izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja.

 Premene (šifra: Lilian)

Impresija o stresnem delovniku nekega pripravnika je napisana v slogu ludističnega poizkusa: vse besede se začenjajo na črko P. Ta omejitev močno oteži pisanje, pa vendar je avtorici oziroma avtorju uspelo preseči formalizem in napisati napeto kratko zgodbo, ki bralca takoj potegne v pripovedovalčev svet. Ta je izrisan groteskno, vendar ohranja jasne poteze resničnosti, saj se posveča žgočim socialnim temam, kot sta slabo plačano začasno delo in zapuščenost ostarelih, hkrati pa opozarja tudi na težo osebne odgovornosti in etičnih odločitev.

Brez naslova (šifra: manonegra)

»Kljun čolna je lahkotno zaril v plitvino, odrivajoč zrnca peska na stran.« Tako se začne zgodba, ki bralca prestavi v očarljivi zaliv na obali Mozambika. Na prizorišče prevare, ki to hkrati tudi ni. Se pravi: ali je igranje vloge, ki jo od starega ribiča željno pričakujejo zahodnjaki, prevara ali ne? Ali šele namig na resnično prevaro poudari, nadomesti oziroma razkrinka lažne solze? V nadvse spretnem tkanju pripovedi s premišljeno izbranim besediščem je mogoče videti in občutiti nešteto odtenkov fantastično lepe narave, v nasprotju z njo pa sivo siromašnost protagonistov in široki razpon njihovih čustev. Z zadnjim, odločilnim stavkom avtor oziroma avtorica odpre tragično perspektivo, ki zaradi prevare ne bo nikdar drugačna.

 Za odkup je žirija izbrala naslednje zgodbe:

  • Povprečno (ne)srečna (šifra: Natalija)
  • Brez naslova (šifra: Vrata)
  • Rada bi bila vintage (šifra: Adijo)
  • Zadnja priložnost (šifra: Meta)

Žirija je soglasno ugotovila, da je bilo upoštevanja vrednih besedil še več. Spodaj navedenih dvajset zgodb si zasluži posebno omembo kot vzpodbudo – predvsem mlajšim – avtorjem in avtoricam.

Strah (šifra: Ne bom)
Poslednji zmenek (šifra: lesnata potonika)
Zadnji izvid (šifra: Virus)
Varilec in škržad (šifra: feral)
Ana se zbudi (šifra: Breza)
Deklica, ki v pravljice je verjela (šifra: deklica)
G. Noi (šifra: 1986FT)
Pozdrav iz Mirandije (šifra:  POTEMKIN)
Peklenski krog  (šifra: Peklenski krog)
V zavetju molka (šifra: Koronček)
Sam (šifra:  SAM)
Stopnice (šifra: bari1)
Oprostite (šifra: Otilija)
Obrok v temi (šifra: PolarMonkey)
Zverina (šifra: Razbojnik št. 8)
Ogledalo (šifra: Harfagri)
Mucki na varnem v gobčku mame muce (šifra: zavora)
Prekleta Nemčija (šifra: Luigi)
Nekega jutra, ko se zdani (šifra: Canis_lupus)
Alica (šifra: veseličlovek42)

Avtorje oziroma avtorice treh nagrajenih zgodb in štirih zgodb, predlaganih za odkup, prosimo, da nam čim prej, najkasneje pa do 9. avgusta, z izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo prek e-naslova Ars@rtvslo.si in pripišejo svoje podatke. Avtorje in avtorice zgodb bomo razglasili v septembru, prvonagrajeno zgodbo pa bo v neposrednem prenosu interpretiral dramski igralec. Vse izbrane zgodbe bodo na sporedu v jesenskih mesecih v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija.


06.04.2022

Oskarji in Coda

V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.


04.04.2022

Umrl je Emerik Bernard

Vsebine Programa Ars


01.04.2022

Laibach Kunst

Vsebine Programa Ars


31.03.2022

"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje"

"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.


30.03.2022

Mesto in otok

Vsebine Programa Ars


30.03.2022

Mesto in otok

Vsebine Programa Ars


28.03.2022

Oskarji

Vsebine Programa Ars


28.03.2022

Letošnja podelitev oskarjev je pokazala moč televizije v živo, tako v dobrem kot v slabem smislu

Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.


25.03.2022

Oskarjevska vročica

Vsebine Programa Ars


23.03.2022

Onkraj objektiva

Vsebine Programa Ars


Stran 27 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov