Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni program bo tudi v naslednjih dneh v vseh pogledih raznolik; zastopana bodo vsa literarna obdobja od najzgodnejšega s Homerjem do povsem sodobnih del Etgarja Kereta in Miha Pintariča, zvrstno pa lahko prisluhnete tako vedrim besedilom klasika Maupassanta, sodobnika Partljiča in Vančure kot trpkim zapisom, ki kličejo v zavest tragične dogodke, kot so bili napad nacistične Nemčije na Sovjetsko zvezo v pisanju Svetlane Aleksijevič ali bombardiranji Hirošime in Nagasakija pred 75. leti v prozi Petra Townsenda.
Prva avgustovska nedelja prinaša tudi prvo Humoresko tega tedna novega cikla; namenjamo ga duhovitemu pisanju francoskega realista Guya de Maupassanta, ki se je rodil pred 170. leti v kraju Tourville sur Arques in je bil nesporen mojster kratke prozne forme. Ciklus začenjamo z zgodbo Znamenje. Pripoveduje o nepričakovanem dogodku, ki je bil morda plod Maupassantove domišljije, lahko pa bi se v podobnih okoliščinah zares pripetil. Oddajo je s sodelovanjem glasbene opremljevalke Nine Kodrič in tonske mojstrice Sonje Strenar režirala Špela Kravogel. Maupassantovo besedilo je leta 2014, ko smo Humoresko posneli, interpretirala dramska igralka Maja Končar. V naslednjih avgustovskih Humoreskah boste slišali še Maupassantove zgodbe Rešena, Pepček, Okno in Modrijan – vse je poslovenil prevajalski mojster Aleš Berger.
Ko je leta 2015 Nobelovo nagrado za književnost dobila Svetlana Aleksijevič, je bilo to za mnoge presenečenje. Toda pisateljica je v vrsti svojih del postavila izjemen spomenik malim ljudem in njihovemu trpljenju, pa naj bo to v letih druge svetovne vojne, vojne v Afganistanu ali med černobilsko tragedijo. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi je prevajalka Veronika Sorokin izbrala tri pričevanja iz leta 1985 objavljene knjige Zadnje priče. V njej je Aleksijevičeva zapisala pričevanja otrok, ki so doživeli in preživeli nemški napad na Sovjetsko zvezo. Dodajmo še podatek, da je Veronika Sorokin prevedla tudi Černobilsko molitev, edino doslej prevedeno lavreatkino knjigo v slovenščino.
Med Literarnimi nokturni posebej opozarjamo na tri:
Izraelski pisatelj Etgar Keret sodi med sodobne mojstre kratke zgodbe. V Literarni nokturno smo uvrstili uvodno Zgodbo o vozniku avtobusa, ki je hotel postati Bog. Iz angleščine jo je prevedla Julija Potrč Šavli, za Literarni nokturno jo je interpretiral Gregor Zorc.
Stanko Janežič se je rodil pred 100. leti pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Študiral je bogoslovje in služboval kot duhovnik, dolga leta med Slovenci na Tržaškem, konec šestdesetih let prejšnjega stoletja pa se je vrnil na Štajersko. Ob delu je našel čas tudi za literarno ustvarjanje: izdal je devetnajst pesniških zbirk, enajst knjig proze in štiri knjige pesmi v prozi. Njegova religiozna lirika je zbrana v knjigi Božja obzorja.
Ob osemdesetletnici enega najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev Toneta Partljiča smo za Literarni nokturno izbrali odlomek iz njegove novele z naslovom Schwiegermutter, objavljene v zbirki Ljudje iz Maribora. V njej oživlja duha Maribora v letu osvoboditve, maja 1945. Oseba iz naslova je Titova tašča Priska Haas.
Dramski igralec Andrej Nahtigal (1942-2018) je bil dolga leta pomemben član ansambla ljubljanske Drame, bil je pa tudi zelo cenjen in dragocen radijski interpret. V arhivu hranimo neštevilne literarne oddaje, v katerih je prijetno in prepričljivo interpretiral najrazličnejša besedila. Leta 2015 smo z njim posneli Večer umetniške besede, za katerega je Andrej Nahtigal sam izbral literarna besedila in o njih tudi spregovoril.
Cikel sredinih Literarnih matinej z naslovom Svetovni klasiki bo v naslednjih mesecih namenjen igranim in pogovornim oddajam o klasičnih delih ali kanoničnih ustvarjalcih svetovne književnosti iz različnih časovnih obdobij. Začeli pa bomo, kot se spodobi, pri Homerju in njegovi Odiseji. Oddajo je leta 1991 pripravil dr. Kajetan Gantar, režirala je Irena Glonar.
V ponedeljkovem Literarnem nokturnu pa lahko v odlomkih iz epa Odisej grškega pesnika Nikosa Kazantzakisa prisluhnete modernemu nadaljevanju Odiseje. Gre za Kazantzakisov opus magnum, ki s 33.333 verzi velja za eno najdaljših pesnitev na svetu. Napisal ga je med letoma 1924 in 1958. Kazantzakis zgodbo nadaljuje tam, kjer jo je Homer končal. Odlomke je prevedel Veno Taufer.
V začetku avgusta se spominjamo dogodkov, ki sta globoko in boleče zaznamovala človeštvo: leta 1945, ob koncu druge svetovne vojne, so Združene države Amerike 6. in 9. avgusta odvrgle jedrski bombi na Hirošimo in Nagasaki, kar je povzročilo smrt več 100.000 ljudi. Preživele žrtve se na Japonskem imenujejo hibakuše, eden izmed njih pa je Sumitero Taniguči. Z njim se je 37 let po vojni sestal angleški pisatelj Peter Townsend. Tanigučijevo pričevanje je prelil v roman Pismonoša iz Nagasakija in ta je letos v prevodu Ifigenije Simonović izšel tudi v slovenščini. Odlomek bo v sobotni oddaji Izbrana proza interpretiral Matej Puc; dan pozneje pa bo v oddaji Spomini, pisma in potopisi Zvone Hribar prebral odlomek iz knjige Hirošima Johna Herseya.
Literarne oddaje med 2. in 8. avgustom 2020
2. avgust
14.05 Humoreska tega tedna - Guy de Maupassant: Znamenje
18.05 Spomini, pisma in potopisi - Svetlana Aleksijevič: Zadnje priče. Otroški solo
22.05 Literarni portret - Arthur Koestler
23.50 Literarni nokturno - Etgar Keret: Zgodba o vozniku avtobusa, ki je hotel postati bog3. avgust
23.50 Literarni nokturno - Nikos Kazantzakis: Iz Odiseja4. avgust
21.00 Literarni večer - Večer umetniške besede - Andrej Nahtigal
23.50 Literarni nokturno - Stanko Janežič: Mater sem srečal5. avgust
11.05 Literarna matineja - Homer: Odiseja
23.50 Literarni nokturno - Tone Partljič: Schwiegermutter6. avgust
21.05 Literarni večer - Jules Verne: Mož, ki je zrl v prihodnost
23.50 Literarni nokturno - Boris Kolar: Iqbal hotel7. avgust
23.50 Literarni nokturno - Vladislav Vančura: Muhasto poletje8. avgust
18.00 Izbrana proza - Peter Townsend: Pismonoša iz Nagasakija
23.50 Literarni nokturno - Miha Pintarič: Potovanje
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni program bo tudi v naslednjih dneh v vseh pogledih raznolik; zastopana bodo vsa literarna obdobja od najzgodnejšega s Homerjem do povsem sodobnih del Etgarja Kereta in Miha Pintariča, zvrstno pa lahko prisluhnete tako vedrim besedilom klasika Maupassanta, sodobnika Partljiča in Vančure kot trpkim zapisom, ki kličejo v zavest tragične dogodke, kot so bili napad nacistične Nemčije na Sovjetsko zvezo v pisanju Svetlane Aleksijevič ali bombardiranji Hirošime in Nagasakija pred 75. leti v prozi Petra Townsenda.
Prva avgustovska nedelja prinaša tudi prvo Humoresko tega tedna novega cikla; namenjamo ga duhovitemu pisanju francoskega realista Guya de Maupassanta, ki se je rodil pred 170. leti v kraju Tourville sur Arques in je bil nesporen mojster kratke prozne forme. Ciklus začenjamo z zgodbo Znamenje. Pripoveduje o nepričakovanem dogodku, ki je bil morda plod Maupassantove domišljije, lahko pa bi se v podobnih okoliščinah zares pripetil. Oddajo je s sodelovanjem glasbene opremljevalke Nine Kodrič in tonske mojstrice Sonje Strenar režirala Špela Kravogel. Maupassantovo besedilo je leta 2014, ko smo Humoresko posneli, interpretirala dramska igralka Maja Končar. V naslednjih avgustovskih Humoreskah boste slišali še Maupassantove zgodbe Rešena, Pepček, Okno in Modrijan – vse je poslovenil prevajalski mojster Aleš Berger.
Ko je leta 2015 Nobelovo nagrado za književnost dobila Svetlana Aleksijevič, je bilo to za mnoge presenečenje. Toda pisateljica je v vrsti svojih del postavila izjemen spomenik malim ljudem in njihovemu trpljenju, pa naj bo to v letih druge svetovne vojne, vojne v Afganistanu ali med černobilsko tragedijo. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi je prevajalka Veronika Sorokin izbrala tri pričevanja iz leta 1985 objavljene knjige Zadnje priče. V njej je Aleksijevičeva zapisala pričevanja otrok, ki so doživeli in preživeli nemški napad na Sovjetsko zvezo. Dodajmo še podatek, da je Veronika Sorokin prevedla tudi Černobilsko molitev, edino doslej prevedeno lavreatkino knjigo v slovenščino.
Med Literarnimi nokturni posebej opozarjamo na tri:
Izraelski pisatelj Etgar Keret sodi med sodobne mojstre kratke zgodbe. V Literarni nokturno smo uvrstili uvodno Zgodbo o vozniku avtobusa, ki je hotel postati Bog. Iz angleščine jo je prevedla Julija Potrč Šavli, za Literarni nokturno jo je interpretiral Gregor Zorc.
Stanko Janežič se je rodil pred 100. leti pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Študiral je bogoslovje in služboval kot duhovnik, dolga leta med Slovenci na Tržaškem, konec šestdesetih let prejšnjega stoletja pa se je vrnil na Štajersko. Ob delu je našel čas tudi za literarno ustvarjanje: izdal je devetnajst pesniških zbirk, enajst knjig proze in štiri knjige pesmi v prozi. Njegova religiozna lirika je zbrana v knjigi Božja obzorja.
Ob osemdesetletnici enega najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev Toneta Partljiča smo za Literarni nokturno izbrali odlomek iz njegove novele z naslovom Schwiegermutter, objavljene v zbirki Ljudje iz Maribora. V njej oživlja duha Maribora v letu osvoboditve, maja 1945. Oseba iz naslova je Titova tašča Priska Haas.
Dramski igralec Andrej Nahtigal (1942-2018) je bil dolga leta pomemben član ansambla ljubljanske Drame, bil je pa tudi zelo cenjen in dragocen radijski interpret. V arhivu hranimo neštevilne literarne oddaje, v katerih je prijetno in prepričljivo interpretiral najrazličnejša besedila. Leta 2015 smo z njim posneli Večer umetniške besede, za katerega je Andrej Nahtigal sam izbral literarna besedila in o njih tudi spregovoril.
Cikel sredinih Literarnih matinej z naslovom Svetovni klasiki bo v naslednjih mesecih namenjen igranim in pogovornim oddajam o klasičnih delih ali kanoničnih ustvarjalcih svetovne književnosti iz različnih časovnih obdobij. Začeli pa bomo, kot se spodobi, pri Homerju in njegovi Odiseji. Oddajo je leta 1991 pripravil dr. Kajetan Gantar, režirala je Irena Glonar.
V ponedeljkovem Literarnem nokturnu pa lahko v odlomkih iz epa Odisej grškega pesnika Nikosa Kazantzakisa prisluhnete modernemu nadaljevanju Odiseje. Gre za Kazantzakisov opus magnum, ki s 33.333 verzi velja za eno najdaljših pesnitev na svetu. Napisal ga je med letoma 1924 in 1958. Kazantzakis zgodbo nadaljuje tam, kjer jo je Homer končal. Odlomke je prevedel Veno Taufer.
V začetku avgusta se spominjamo dogodkov, ki sta globoko in boleče zaznamovala človeštvo: leta 1945, ob koncu druge svetovne vojne, so Združene države Amerike 6. in 9. avgusta odvrgle jedrski bombi na Hirošimo in Nagasaki, kar je povzročilo smrt več 100.000 ljudi. Preživele žrtve se na Japonskem imenujejo hibakuše, eden izmed njih pa je Sumitero Taniguči. Z njim se je 37 let po vojni sestal angleški pisatelj Peter Townsend. Tanigučijevo pričevanje je prelil v roman Pismonoša iz Nagasakija in ta je letos v prevodu Ifigenije Simonović izšel tudi v slovenščini. Odlomek bo v sobotni oddaji Izbrana proza interpretiral Matej Puc; dan pozneje pa bo v oddaji Spomini, pisma in potopisi Zvone Hribar prebral odlomek iz knjige Hirošima Johna Herseya.
Literarne oddaje med 2. in 8. avgustom 2020
2. avgust
14.05 Humoreska tega tedna - Guy de Maupassant: Znamenje
18.05 Spomini, pisma in potopisi - Svetlana Aleksijevič: Zadnje priče. Otroški solo
22.05 Literarni portret - Arthur Koestler
23.50 Literarni nokturno - Etgar Keret: Zgodba o vozniku avtobusa, ki je hotel postati bog3. avgust
23.50 Literarni nokturno - Nikos Kazantzakis: Iz Odiseja4. avgust
21.00 Literarni večer - Večer umetniške besede - Andrej Nahtigal
23.50 Literarni nokturno - Stanko Janežič: Mater sem srečal5. avgust
11.05 Literarna matineja - Homer: Odiseja
23.50 Literarni nokturno - Tone Partljič: Schwiegermutter6. avgust
21.05 Literarni večer - Jules Verne: Mož, ki je zrl v prihodnost
23.50 Literarni nokturno - Boris Kolar: Iqbal hotel7. avgust
23.50 Literarni nokturno - Vladislav Vančura: Muhasto poletje8. avgust
18.00 Izbrana proza - Peter Townsend: Pismonoša iz Nagasakija
23.50 Literarni nokturno - Miha Pintarič: Potovanje
Poleg igralca Iztoka Mlakarja v pogovoru, ki ga bo moderiral Vlado Motnikar, sodelujejo še literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič, režiser Alen Jelen in glasbenika Andrej Ofak in Borut Mori v sodelovanju z Ivanom Lotričem.
Vsebine Programa Ars
»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.
Igor Samobor je nepričakovano odstopil z mesta ravnatelja SNG Drama Ljubljana. Potem, ko mu je po osmih letih uspelo začetni del projekta prenove ljubljanske drame pripeljati v sklepno fazo, je njegove načrte prekinil minister za kulturo Vasko Simoniti. Ker meni, da je razlog v ravnanju ministra osebne narave, se je Samobor odločil za odstop. Foto: BoBo
»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Ilustracija je pri nas dobro razvita in kakovostna – med drugim jo spodbuja in predstavlja Slovenski bienale ilustracije, katerega začetki segajo v leto 1992. Med pobudniki za njegov nastanek je bil tudi Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življensko delo, najvišjega priznanja za ilustracijo pri nas, ki ga podeljujejo v sklopu bienala. Letošnja, 14. izvedba bienala v Cankarjevem domu v Ljubljani poleg Demšarjih del na ogled postavlja še 81 drugih projektov. Ilustratorska sekcija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je sicer v ponedeljek nagradila še ilustratorko Lilo Prap za slikanico Ptiči?!, podelili pa so tudi različna priznanja in plakete.
Morda lahko rečemo, da Kamila Volčanšek v ženski akt, zgodovinsko zaznamovan z moškim pogledom, vnaša svojo, žensko perspektivo. Njene ženske so odločne, nonšalantne, barvite, polne življenja in pogosto igrivo v gibanju. S svojimi oblinami v misli prikličejo prazgodovinske Venere ali baročne portretiranke, z upiranjem še vedno prepogosti normi vitkega telesa pa želi umetnica po svojih besedah prikazati, da je tudi obilno žensko telo lahko graciozno. Kamila Volčanšek je s prodornim in brezkompromisnim slikarskim pristopom do ženskega akta v sodobno slovensko slikarstvo vnesla nekaj novega, svežega in izvirnega, pa je tudi misel iz utemeljitve nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo. Slikarka, ki je tudi ilustratorka, je leta 1978 na ljubljanski akademiji diplomirala z nalogo o Klimtu in dunajski secesiji. To zanimanje v njenem delu odzvanja v pogosti rabi ornamentov in ploskovitosti slikarske površine. Poleg tega pa je za njene podobe žensk značilno tudi veselje do življenja, kot pravi sama, so radožive in skrivnostne. Če Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo ilustracijo dojema v bližini slikarstva, pa Kamila Volčanšek, prejemnica nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo ti dve polji vidi kot zelo različni, saj ilustracija nastane po naročilu, a ji je vseeno v velik užitek. Z ilustracijo pa se poleg svoje preostale prakse ukvarja tudi Mateja Kavčič, letošnja prejemnica nagrade Ivane Kobilca za aktualno produkcijo, ki se na slovenskem bienalu ilustracije trenutno predstavlja z deli za zbirko Saše Pavček Zastali čas. Nagrado Ivane Kobilca pa je prejela predvsem za senzibilne prostorske projekte v sozvočju z naravo. Ta jo zanima že od zaključka študija na ljubljanski akademiji. Svoj prvi razstavni projekt je umestila v ljubljanski park Tivoli, sledile so slike z listi dreves, nato pa prostorske postavitve z naravnimi materiali, kot so trave, seno, pesek in rože. Galerijski prostor se ji ne zdi zelo oddaljen od narave, saj se ji oboje zdi sveto. Njeno delo lahko postavimo tudi v kontekst kritike negativnih vplivov ljudi na naravo, a želi na to opozarjati subtilno, predvsem s poudarjanjem veličine narave. Tudi posamezne liste dreves je upodabljala, kot bi portretirala nadvse dragocene posameznike. Priznanje za sopotnike in podpornike vizualne umetnosti pa je prejel avtor, režiser in snemalec oddaj Aljoša Abrahamsberg, ki s svojim youtube kanalom Sodobna umetnost sproti spremlja in dokumentira to področje. Zgodbe ustvarjalcev in ustvarjalk predstavlja tudi zato, ker meni, da sodobna umetnost potrebuje razlago, saj je pogosto zelo kompleksna in filozofska. Dokumentira mnogo razstav ter umetniška dela približa s podrobno pripovedjo ustvarjalcev in ustvarjalk o lastnem delu ter z načinom snemanja. O nagradah, namenjenih predvsem članom in članicam Društva Likovnih umetnikov Ljubljana pa je sicer letos odločala žirija v sestavi Nadja Zgonik, Anja Jerčič Jakob, Vesna Blagotinšek, Miha Kelemina in Ištvan Išt Huzjan.
Neveljaven email naslov