Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob državnem prazniku izpostavljamo nekaj avtorjev, posebej povezanih s Prekmurjem.
V Literarnem programu bomo ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni pozornost namenili trem opaznim slovenskim pisateljem, ki so življenjsko in ustvarjalno povezani s Prekmurjem: Dušanu Šarotarju, Vladimirju P. Štefanecu in Štefanu Kardošu. Opozorili bomo na ustvarjanje angleškega pesnika Teda Hughesa, ki se je rodil pred 90. leti. Ob smrti pomembnega hrvaškega pesnika, esejista in prevajalca, akademika Tonka Maroevića bomo ponovili Literarni nokturno, za katerega je drugi mojster besede Boris A. Novak lani prevedel nekaj njegovih sonetov.
Mineva 101 leto, odkar so se prekmurski Slovenci po prvi svetovni vojni združili z matičnim narodom. Lani smo okroglo obletnico zaznamovali zelo slovesno, tudi letos pa bomo ob državnem prazniku izpostavili nekaj avtorjev, posebej povezanih s Prekmurjem.
Prekmurski pisatelj Dušan Šarotar pravi, da ves čas piše eno knjigo in da so vse njegove knjige, četudi zvrstno različne, ena sama pesem. Kot Šarotar razkriva v svoji avtopoetični meditaciji z naslovom Ne morje ne zemlja, je ta pesem (ali pa vsaka posamezna avtorjeva knjiga) tudi svojevrsten, nujno okrnjen in nedokončan spomin ter opis poti po njegovih notranjih ali stvarnih pokrajinah. Neizbrisen pečat mu dajejo panonske ravnice, njihovi ljudje in njihova nemalokrat tragična zgodovina. V oddaji Spomini, pisma in potopisi bo Šarotarjevo besedilo interpretiral Matej Puc.
Literarni portret bo namenjen pisatelju Štefanu Kardošu. Doslej je napisal pet romanov in se z vsemi uvrstil v ožji izbor za nagrado kresnik, za roman Rizling polka pa jo je tudi dobil. V njegovih delih na različne načine živijo ljudje iz Prekmurja - večinoma naši sodobniki, segel pa je tudi generacijo ali dve v preteklost. Literarni portret je leta 2012 pripravil Marko Golja.
Da zgodovina ni ne črno-bela ne preprosta, razkriva tudi roman Republika jutranje rose pisatelja in likovnega kritika Vladimirja P. Štefaneca – odlomek bomo predvajali v Literarnemu nokturnu v ponedeljek, 17.8.. V leta 2006 objavljeni knjigi predstavlja prepišno naravo zgodovine, kot so jo doživeli prekmurski rojaki po prvi svetovni vojni. Odlomek bo interpretiral dramski igralec Lotos Vincenc Šparovec.
Pred 90 leti se je rodil Ted Hughes, eden najpomembnejših angleških pesnikov 20. stoletja. Na sprejem njegove poezije je opazno vplivalo dejstvo, da je bil poročen s pomembno ameriško pesnico Sylvio Plath, ki si je, potem ko sta se razšla, vzela življenje; nekateri kritiki in občudovalci Plathove prav njemu pripisujejo krivdo za njeno prezgodnjo in tragično smrt. Hughesovo zadnje pesniško delo Pisma za rojstni dan je izšlo v letu njegove smrti 1998 in je tematsko vezano na njegov odnos s Sylvio Plath. Literarni večer o Tedu Hughesu in njegovi zadnji zbirki je leta 2000 pripravila Barbara Zorman.
Z Literarnim nokturnom pa se bomo v četrtek, 20.8. poklonili nedavno preminulemu hrvaškemu pesniku, esejistu in prevajalcu Tonku Maroeviću. Rodil se je leta 1941 v Splitu, tam je obiskoval osnovno šolo in klasično gimnazijo. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Zagrebu iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine, leta 1974 je tam tudi doktoriral. Najprej je bil asistent na katedri za zgodovino umetnosti srednjega veka, od 1970 do 2011, ko se je upokojil kot znanstveni svetnik, je deloval na Inštitutu za umetnostno zgodovino v Zagrebu. Bil je član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in od leta 2011 dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, podpredsednik Matice hrvatske in njen urednik za literaturo. Prejel je vrsto nagrad za pesništvo, kritiko in italijanistiko na Hrvaškem in v tujini.
Veliko je prevajal, največ iz italijanščine in iz francoščine, španščine in katalonščine. Pomembno je bil povezan tudi s slovensko kulturo, predvsem na likovnem in literarnem področju, ki ju je odlično poznal. V Literarnem nokturnu boste slišali sonete Tonka Maroevića, ki jih je prepesnil Boris A. Novak. Oddajo smo posneli lani aprila. Takrat je Maroevićevo poezijo interpretiral dramski igralec Primož Pirnat.
Literarne oddaje med 16. in 22. avgustom 2020
16. avgust
14.05 Humoreska tega tedna – Guy de Maupassant: Pepček
18.05 Spomini, pisma in potopisi - Dušan Šarotar: Ne morje ne zemlja
22.05 Literarni portret - Štefan Kardoš
23.50 Literarni nokturno - Charles Bukowski: Pošta17. avgust
23.50 Literarni nokturno - Vladimir P. Štefanec: Republika jutranje rose18. avgust
21.00 Literarni večer - Ted Hughes: Pisma za rojstni dan
23.50 Literarni nokturno - Honoré de Balzac: Obup iz ljubezni19. avgust
11.05 Literarna matineja - Denis Diderot: Rameaujev nečak
23.50 Literarni nokturno - Jure Jakob: Sajenci20. avgust
21.05 Literarni večer - Julian Tuwim: Poljski plešoči Sokrat
23.50 Literarni nokturno - Tonko Maroević: Sonetna stroka21. avgust
23.50 Literarni nokturno - Mark Twain: O brivcih22. avgust
18.00 Izbrana proza - Andrej Morovič: Pol ducata ljudi
23.50 Literarni nokturno - Irvine Welsh: Poljubljanje in pobotanje
Ob državnem prazniku izpostavljamo nekaj avtorjev, posebej povezanih s Prekmurjem.
V Literarnem programu bomo ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni pozornost namenili trem opaznim slovenskim pisateljem, ki so življenjsko in ustvarjalno povezani s Prekmurjem: Dušanu Šarotarju, Vladimirju P. Štefanecu in Štefanu Kardošu. Opozorili bomo na ustvarjanje angleškega pesnika Teda Hughesa, ki se je rodil pred 90. leti. Ob smrti pomembnega hrvaškega pesnika, esejista in prevajalca, akademika Tonka Maroevića bomo ponovili Literarni nokturno, za katerega je drugi mojster besede Boris A. Novak lani prevedel nekaj njegovih sonetov.
Mineva 101 leto, odkar so se prekmurski Slovenci po prvi svetovni vojni združili z matičnim narodom. Lani smo okroglo obletnico zaznamovali zelo slovesno, tudi letos pa bomo ob državnem prazniku izpostavili nekaj avtorjev, posebej povezanih s Prekmurjem.
Prekmurski pisatelj Dušan Šarotar pravi, da ves čas piše eno knjigo in da so vse njegove knjige, četudi zvrstno različne, ena sama pesem. Kot Šarotar razkriva v svoji avtopoetični meditaciji z naslovom Ne morje ne zemlja, je ta pesem (ali pa vsaka posamezna avtorjeva knjiga) tudi svojevrsten, nujno okrnjen in nedokončan spomin ter opis poti po njegovih notranjih ali stvarnih pokrajinah. Neizbrisen pečat mu dajejo panonske ravnice, njihovi ljudje in njihova nemalokrat tragična zgodovina. V oddaji Spomini, pisma in potopisi bo Šarotarjevo besedilo interpretiral Matej Puc.
Literarni portret bo namenjen pisatelju Štefanu Kardošu. Doslej je napisal pet romanov in se z vsemi uvrstil v ožji izbor za nagrado kresnik, za roman Rizling polka pa jo je tudi dobil. V njegovih delih na različne načine živijo ljudje iz Prekmurja - večinoma naši sodobniki, segel pa je tudi generacijo ali dve v preteklost. Literarni portret je leta 2012 pripravil Marko Golja.
Da zgodovina ni ne črno-bela ne preprosta, razkriva tudi roman Republika jutranje rose pisatelja in likovnega kritika Vladimirja P. Štefaneca – odlomek bomo predvajali v Literarnemu nokturnu v ponedeljek, 17.8.. V leta 2006 objavljeni knjigi predstavlja prepišno naravo zgodovine, kot so jo doživeli prekmurski rojaki po prvi svetovni vojni. Odlomek bo interpretiral dramski igralec Lotos Vincenc Šparovec.
Pred 90 leti se je rodil Ted Hughes, eden najpomembnejših angleških pesnikov 20. stoletja. Na sprejem njegove poezije je opazno vplivalo dejstvo, da je bil poročen s pomembno ameriško pesnico Sylvio Plath, ki si je, potem ko sta se razšla, vzela življenje; nekateri kritiki in občudovalci Plathove prav njemu pripisujejo krivdo za njeno prezgodnjo in tragično smrt. Hughesovo zadnje pesniško delo Pisma za rojstni dan je izšlo v letu njegove smrti 1998 in je tematsko vezano na njegov odnos s Sylvio Plath. Literarni večer o Tedu Hughesu in njegovi zadnji zbirki je leta 2000 pripravila Barbara Zorman.
Z Literarnim nokturnom pa se bomo v četrtek, 20.8. poklonili nedavno preminulemu hrvaškemu pesniku, esejistu in prevajalcu Tonku Maroeviću. Rodil se je leta 1941 v Splitu, tam je obiskoval osnovno šolo in klasično gimnazijo. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Zagrebu iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine, leta 1974 je tam tudi doktoriral. Najprej je bil asistent na katedri za zgodovino umetnosti srednjega veka, od 1970 do 2011, ko se je upokojil kot znanstveni svetnik, je deloval na Inštitutu za umetnostno zgodovino v Zagrebu. Bil je član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in od leta 2011 dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, podpredsednik Matice hrvatske in njen urednik za literaturo. Prejel je vrsto nagrad za pesništvo, kritiko in italijanistiko na Hrvaškem in v tujini.
Veliko je prevajal, največ iz italijanščine in iz francoščine, španščine in katalonščine. Pomembno je bil povezan tudi s slovensko kulturo, predvsem na likovnem in literarnem področju, ki ju je odlično poznal. V Literarnem nokturnu boste slišali sonete Tonka Maroevića, ki jih je prepesnil Boris A. Novak. Oddajo smo posneli lani aprila. Takrat je Maroevićevo poezijo interpretiral dramski igralec Primož Pirnat.
Literarne oddaje med 16. in 22. avgustom 2020
16. avgust
14.05 Humoreska tega tedna – Guy de Maupassant: Pepček
18.05 Spomini, pisma in potopisi - Dušan Šarotar: Ne morje ne zemlja
22.05 Literarni portret - Štefan Kardoš
23.50 Literarni nokturno - Charles Bukowski: Pošta17. avgust
23.50 Literarni nokturno - Vladimir P. Štefanec: Republika jutranje rose18. avgust
21.00 Literarni večer - Ted Hughes: Pisma za rojstni dan
23.50 Literarni nokturno - Honoré de Balzac: Obup iz ljubezni19. avgust
11.05 Literarna matineja - Denis Diderot: Rameaujev nečak
23.50 Literarni nokturno - Jure Jakob: Sajenci20. avgust
21.05 Literarni večer - Julian Tuwim: Poljski plešoči Sokrat
23.50 Literarni nokturno - Tonko Maroević: Sonetna stroka21. avgust
23.50 Literarni nokturno - Mark Twain: O brivcih22. avgust
18.00 Izbrana proza - Andrej Morovič: Pol ducata ljudi
23.50 Literarni nokturno - Irvine Welsh: Poljubljanje in pobotanje
Sezona podeljevanja najprestižnejših filmskih nagrad, ki bo vrhunec doživela z oskarji 12. marca, se je odprla. Sinoči so v Združenju tujih dopisnikov Hollywooda podelili zlate globuse. Njihova posebnost je, da nagrade podeljujejo v filmskih in televizijskih kategorijah, filme pa ločujejo na drame ter komedije ali muzikale. Kateri so glavni nagrajenci 80. zlatih globusov? Sezona nagrad se je najbolje začela za filma Fabelmanovi režiserja Stevena Spielberga in Duše otoka režiserja Martina McDonagha. Poleg nagrade za najboljši dramski film, Fabelmanove, se je Steven Spielberg sinoči na oder sprehodil še drugič: prejel je še zlati globus za najboljšo režijo. Steven Spielberg je ob tem povedal: "Pred to zgodbo sem bežal vse od svojega 17. leta. Veliko ovir sem si postavil, da je ne bi povedal. Delno, v koščkih pa sem jo pripovedoval v vsej svoji karieri. Z njo sta precej povezana E. T. – Vesoljček in Bližnja srečanja tretje vrste. Toda še nikoli nisem zbral poguma, da bi jo povedal neposredno, vse dokler mi ni Tony Kushner, s katerim sva sodelovala pri filmu München, to je bilo pred časom, rekel: povej mi kaj o vseh teh zgodbah, ki sem jih slišal o tvojem življenju." V Fabelmanovih režiser predstavi svoj spomin na družino, na prva srečanja s filmom in tudi na včasih nenaklonjene okoliščine, ki so oblikovale njegovo življenjsko pot, denimo antisemitizem v ZDA. Drugi veliki nagrajenec 80. zlatih globusov so Duše otoka. Poleg nagrade za najboljši glasbeni film ali komedijo se lahko pohvalijo še z zlatima globusoma za scenarista Martina McDonagha in igralca Colina Farrella, medtem ko je najboljši igralec v dramskem film Austin Butler za vlogo Elvisa v istoimenskem filmu o kralju rock'n'rolla. Najboljša igralka v muzikalu ali komediji je Michelle Yeoh v Vse povsod naenkrat, medtem ko so hollywoodski dopisniki za najboljšo dramsko predstavo nagradili Cate Blanchett v vlogi dirigentke berlinskih filharmonikov v filmu Tar, ki na naša platna prihaja v začetku februarja. Najboljši tujejezični film je Argentina, 1985, režiserja Santiaga Mitre o pomembnem sodnem procesu, ki ga argentinski javni tožilec Julio Strassera sredi 80. let skupaj z ekipo dobil proti vojaški hunti, ki je v 70. in 80. letih v Argentini terorizirala rojake. Tuji dopisniki Hollywooda – druščino trenutno sestavlja več kot 100 novinarjev iz 55 držav – so za najboljši animirani film izbrali Netflixovega Ostržka, ki sta ga režirala Gulliermo del Torro in Mark Gustafson. Med televizijskimi produkcijami so največ nagrad pobrale serije Osnovna šola Abbott, Beli lotos in Zmajeva hiša. In še zanimivost z uvodnega dela prireditve. Po pandemičnih izvedbah in najrazličnejših bojkotih zaradi očitkov o premajhni rasni raznolikosti (Tom Cruise je lani združenju vrnil tri svoje kipce) in zaradi očitkov o spolnem nadlegovanju, tudi s strani članov združenja, je 80. podelitev zlatih globusov znova potekala precej gladko, no, in k sreči z nemalo humorja. Letos se je niso udeležili igralski nominiranec iz filma Kit Brendan Fraiser. Razlog: spolni napad nanj s strani nekdanjega vodje Združenja tujih dopisnikov. Prav tako bosta morala svoja zlata globusa prevzeti še Kevin Costner, ki so mu ga namenili za vlogo v dramski televizijski seriji Yellowstone, ter Zendayja za vlogo v seriji Evforija. Prireditev je v prenosu na televiziji NBC vodil komik Jerrod Carmichael, ki je že v uvodnem nagovoru povedal, da je cesar nag: "Sem so me povabili, ker sem črn. Ne bom rekel, da je združenje rasistična organizacija, vendar do umora Georgea Floyda niso imeli nobenega temnopoltega člana – zdaj pa počnite s to informacijo, kar hočete". Združenje tujih dopisnikov Hollywooda po dostopnih podatkih še lani ni imelo nobenega temnopoltega člana. Foto: AP
Vsebine Programa Ars
Komedija Dedek gre na jug v režiji Vincija Vogue Anžlovarja je zgodba o prijateljstvu in ljubezni, pravi režiser, ki je tudi napisal scenarij za film - slaba tri desetletja po tem, ko je v slovensko-japonski koprodukciji nastal prvi celovečerni film v samostojni Sloveniji, Babica gre na jug. V Dedku Vlado - ki ga igra Vlado Novak - iz bolnišnice ugrabi svojega prijatelja, Borisa (Boris Cavazza). Napotita se proti Makedoniji - tam upata, da bosta našla Borisovo dolgoletno ljubezen Nedo, s katero jima je usoda pred leti prekrižala načrte za skupno življenje. Vendar pa na poti srečata Romkinjo Esmo in zgodba se zaplete ... Po ljubljanski premieri bo ekipa filma obiskala še druga slovenska mesta. Z Vincijem Vogue Anžlovarjem se je pogovarjala Tina Poglajen. Foto: Miloš Srdić/SFC (izrez fotografije)
Leto 2023 je tudi leto praznovanja šestdesete obletnice 3. programa Radia Slovenija - Programa Ars. Danes je praznovanje sprožil prvi v nizu dogodkov in sicer izid nove zvočne knjige in prvega poglavja predvajanja Odprte knjige To noč sem jo videl Draga Jančarja. V studiu 1 naše radijske hiše, kjer je zvočna knjiga nastajala, so jo predstavili pisatelj Drago Jančar, interpret: dramski igralec Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič in urednik igranega programa Alen Jelen, med navzočimi pa je bila tudi Tadeja Krečič.
Mestno gledališče ljubljansko bo stopilo v novo leto v znamenju gledališke klasike, prilagojene za današnji čas. Monoprojekt bo premierno utelesil igralec Sebastian Cavazza, ki si je zamislil, prevedel in interpretiral dramsko besedilo Shakespeare angleškega avtorja Stevena Berkoffa. V besedilu Shakespeare Berkoff v središče postavi le zlobne dramske osebe v Shakespearjevih besedilih. Britanski filmski režiser, dramatik in igralec je med drugim tudi eden izmed predstavnikov gledališča "v fris". Monoprojekt ima tri vsebinske ravni, zadnji dve, torej avtorjev odnos do besedila in osebni odnos do negativnih dramskih likov, so med procesom dela morali spremeniti, saj Sebastijan Cavazza v predstavi izraža svoja stališča in se odmika od izvirnega besedila. Tudi humor je spremenjen in prilagojen slovenskemu občinstvu. V uprizoritvi so se odločili za kombinacijo verificiranega besedila ter pogovornega jezika, scenski elementi pa so stilizirani. Shakespeare Stevna Berkoffa je prva uprizoritev v Sloveniji, Shakespearovi zlobneži pa zaradi svoje kompleksnosti soustvarjajo prav poseben gledališki žanr. Foto: Peter Giodani / MGL
Začenja se nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija – Mozartine 2023. Rdeča nit Mozartin so solisti iz orkestra ter sodelovanja z mladimi dirigenti. O letošnjih koncertih je z umetniško vodjo orkestra, Majo Kojc, spregovorila Katarina Radaljac. Foto: RTVSlo
Ljubljanska Cukrarna bo nocoj prvič odkar so jo odprli, zaživela v gledališki podobi. Ob 20ih se namreč tam obeta premiera predstave Gibanje v zasnovi SNG Drama Ljubljana. Dramsko besedilo, ki ga je napisal srbski dramatik Dimitrije Kokanov se izmika vsem žanrskim oznakam. Ustvarjalci so ga opredelili kot meditacijo o tem, v kakšnem stanju se nahaja sodobni človek.
Osrednji spletni portal slovenskega jezika, portal Fran, je po osmih letih od nastanka dopolnjen in obogaten. Leta 2014 je bilo na njem 20 slovarjev, zdaj jih je 44. Kdo vse stoji v ozadju tega dela, v čem je portal Fran med prvimi v Evropi, pa tudi o tem, da morajo imeti slovaropisci do vseh besed enak odnos, smo se pogovarjali s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Kozmo Ahačičem. Naš sogovornik pravi, da morajo slovaropisci imeti enak odnos do vseh besed, tako kot morajo uradniki imeti enak odnos do občanov. Vsaka beseda naj bi imela torej enako vrednost, še posebno pa tiste, ki pristanejo na portalu Fran. Zanimanje zanje ni majhno. V osmih letih so pri Franu našteli kar 300 milijonov iskanj. Na ugotovitve inštituta še posebno nestrpno včasih čakajo novinarji. Ob smrti britanske kraljice Elizabete Druge so se pri Franu ukvarjali z vprašanjem, ali naj se novi kralj imenuje Charles ali pa Karel, do desetih zvečer. Od tega je bilo namreč odvisno, kako bo britanski kralj zapisan v slovenskih časopisih prihodnji dan.
Želja po vračanju k naravi je v tem divjem in zapletenem kapitalističnem svetu, ki spodmika vsak občutek varnosti, vse močnejša. A kaj to zares pomeni? Fizični umik vanjo ali iskanje zgléda za ravnovesje in zmernost? Lahko od narave kar zahtevamo, da bo naša prijateljica, ko nam to paše? Lahko njeno divjost ujamemo v stekleno kletko? Smo jo že dovolj uničili, da bo pohlevno sklonila glavo? Morda pa je še vedno čas, da z njo vzpostavimo iskreno, sodelovalno vez – a vprašanje, če bomo to zmogli samo z razumom. "Naravo zapišem z veliko začetnico in jo razglasim za svojo cerkev," je leta 1957 zapisal ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright. S to mislijo so pospremili skupinsko razstavo Naravna vera v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Štirinajst umetnic in umetnikov je s fotografijami, slikami, videom in prostorskimi instalacijami prepletlo tri nadstropja Švicarije, mogočne starinske vile pod vznožjem Rožnika. To je bil od nekdaj prostor gostoljubja in sobivanja, tudi z gozdom v okolici, povesta kustosa Dušan Dovč in Yasmin Martin Vodopivec. Naravno vero bo pospremil obrazstavni program, tudi glasovni performans Irene Tomažin Korenine glasu # odmev, ki ga pravkar slišimo. Foto postavitve Marka Pogačnika: Žiga Bratoš
Vse tiste pa, ki boste preživeli silvestrski večer v zavetju toplega doma in pred radijskimi sprejemniki pa vabimo, da se nam na Tretjem programu pridružite pri spremljanju silvestrovanja, ki bo potekalo od 20. ure pa vse do 10 minut čez polnoč. Dogodek, ki bo potekal v radijskem studiu 01 in bo v dobršni meri temeljil na improvizaciji, bodo soustvarjali voditelj Aleksander Golja, dramski igralec Blaž Šef in pianist radijskega orkestra Klemen Golner. Letošnji program so zastavili kot preplet glasbenih vsebin, primernih utripu in času.
Poslastica za vse ljubitelji sedme umetnosti, slavnostna premiera nove izvirne glasbene partiture za znameniti nemi film Nosferatu, ki ga je posnel velikan nemškega ekspresionizma Friedrich Wilhelm Murnau. Ob stoletnici premiernega predvajanja te nesmrtne neme grozljivke – prvič so jo predvajali 4. marca 1922 v Berlinu – je Slovenska kinoteka skladatelju in pianistu Andreju Goričarju, ki je lani prispeval novo glasbo za film Erotikon z Ito Rino v glavni vlogi, letos naročila, da na novo ozvoči tudi ta film.
Če smo v prejšnje leto vstopili z zaprtimi vrati galerij in muzejev in se je nato zdelo, da organizatorji kar hitijo z izvedbo prej zastalega programa, lahko rečemo, da je letošnje leto morda prineslo manj izstopajočih razstav. Nekaj poudarkov leta na področju vizualne umetnosti je zbrala Iza Pevec.
Letošnje parlamentarne volitve so budno spremljali tudi umetnice in umetniki in ostali delavci v kulturi. Sklenil se je eden izmed najburnejših mandatov v slovenski kulturni politiki. Ni skrivnost, da z ministrovanjem Vaska Simonitija, kljub rekordnemu proračunu za kulturo, mnogi niso bili zadovoljni. Največ prahu je dvigovalo razdeljevanje sredstev, kadrovanje in odnos do resorja. Kljub razdrobljenosti kulturnega sektorja pa so bili ustvarjalci v pričakovanjih do nove politike enotni: zagotavljanje pogojev za kakovostno umetniško produkcijo bi morala biti ena od prioritet nove vlade in ministrstva za kulturo, zato si želijo strokovnih kriterijev pri dodeljevanju sredstev in da se ustrezno reši položaj samozaposlenih v kulturi. Tudi za novo garnituro na Maistrovi je bil začetek novega mandata buren, izzivov pa toliko, da jih bodo težko razrešili v štirih letih težko razrešili (foto: BoBo).
Kateri so bili najbolj gledani filmi letošnjega leta, tako na svetovni ravni kot na naših platnih? Kateri so dobili prestižne filmske nagrade in katera zaveza, h kateri so večkrat pozivali tako slovenski filmarji kot izvoljeni predstavniki ljudstva, bo, kot kaže, tudi letos ostala neizpolnjena? Pregled filmskega leta 2022 je pripravil Urban Tarman. Foto: EFA/Sigurjon Ragnar Foto: EFA/Sigurjon Ragnar
Slovenska koreografa in plesna pedagoga Pia in Pino Mlakar sta vse življenje skupaj plesala, ustvarjala in si delila tudi zasebni svet. Par, ki je poletja preživljal na jadrnici Galeb PI314, je zdaj navdihnil tudi plesno predstavo Stopi iz moje sence PI314 režiserke Nede R. Bric. Foto: MMC / Drago Videmšek
Angleški naslov nove skupinske razstave v ljubljanski galeriji Equrna ima dvojen pomen. Meantime si lahko razlagamo kot čas vmes – pokaže namreč, kaj se je v slikarstvu pri nas dogajalo v zadnjih dveh letih – in pa tudi kot zloben čas, tako spomni na težko obdobje za umetnost med pandemijo. Predvsem pa razstava prikaže raznolikost tehnik in motivov štirinajstih slikark in slikarjev. Sprehod po Equrni ponudi na prvi pogled povsem poljuben izbor slikarskih del, težko bi jim našli veliko skupnih točk, in ravno to je bil namen kustosa Arneja Brejca. Želel je razpreti čim bolj široko pahljačo pristopov, slogov in poetik ter hkrati vliti optimizem v to, kot pravi, analogno, človeško umetnost, kjer še naredimo kaj s svojimi rokami. Optimizem zato, ker slike niso utrujene, prežvečene. Razstavljajo: Suzana Brborović, Gašper Capuder, Nina Čelhar, Ksenija Čerče, Robert Černelč, Staš Kleindienst, Ema Klinar, Zmago Lenárdič, Miha Majes, Vlado Stjepić, Iva Tratnik, Uroš Weinberger in Jure Zadnikar. Kolaž slik: Equrna
Leto 2022 je v najrazličnejših oblikah in formatih preizpraševalo našo družbeno, politično in umetnostno sedanjost, prezrlo pa ni niti bivanjskih vprašanj in vprašanj, ki se posamezniku porajajo ob gradnji in preverjanju identitete, tako lastne kot tudi skupnostne. Dva največja slovenska festivala, Borštnikovo srečanje in teden slovenske drame sta minila v znamenju postepidemičnih razmer in radosti ob ponovnem zagonu gledališkega vrveža na odru in nasproti njega, v avditoriju. Več o nagrajenih predstavah, dramskih besedilih ter zaslužnih posameznikih pa v prispevku Petre Tanko. Foto: Bitef/Jelena Janković
Prvi slovenski božični film Kapa režiserja Slobodana Maksimovića je ob prvi zlati roli prejel še glavno nagrado beljaškega festivala K3. Zgodba o Eriku, dečku, ki zaradi neurejenih družinskih razmer živi v mladinskem domu, in Lučki, deklici iz premožne družine, ki se srečata za božič, je nastala po scenariju Saše Eržen. Pred mikrofon jo je povabila Tina Poglajen. Foto: Promocijsko gradivo
Nocoj bodo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v sodelovanju s Slovensko kinoteko prikazali nemo filmsko klasiko Nosferatu – Simfonija groze, »nesmrtno grozljivo-romantično klasiko«, ki jo je nemški ekspresionist F. W. Murnau posnel pred stotimi leti. Izvirna glasbena partitura Hansa Erdmanna se je v tem času izgubila, nocojšnjo projekcijo bo spremljala partitura skladatelja in pianista Andreja Goričarja z Orchestra of the Imaginary. Poleg Goričarja v vlogi pianista in dirigenta so to še Ana Julija Mlejnik, violina; Nejc Mikolič, viola; Milan Hudnik, violončelo; Janez Avšič, kontrabas; Jan Gričar, saksofon; Jakob Bobek, klarinet in Primož Zemljak, rog. Dogodek nastaja v sodelovanju z RTV Slovenija, glasbo bomo neposredno prenašali na Programu Ars. Foto: MMC / IMDB
V galeriji Photon so odprli razstavo Toma Brejca po njegovem daljšem premoru od ustvarjanja in razstavljanja umetniških fotografij. Vrhunski modni in portretni fotograf, ki svoj pečat pušča na naslovnicah svetovnih revij, po izobrazbi pa je diplomirani filozof in sociolog kulture, se namreč potaplja tudi v intimne svetove umetniške fotografije s pridihom dokumentaristike. Prizor mladih, ki se razigrano družijo na zelenici ob mogočni stavbi londonske Narodne galerije, umirjena, skoraj zenovska panorama nad gladkim morjem ob miramarskem gradu proti večeru in voajerski pogled od zgoraj v čolniček, s katerim družina pluje po jezeru v Newyorkšem parku. In še kaj, seveda. Če je na eni strani vrlina tehnična dovršenost, pa je bistvo dobre fotografije tudi v metafizičnem, neizrekljivem, nam je namignil Tomo Brejc ob obisku v našem studiu. Foto: Tomo Brejc, Vezalka / Shoelace, 2022
Neveljaven email naslov