Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poletne sapice v izvedbi Nove Schole Labacensis.
Nocoj ob pol devetih zvečer se bo v Viteški dvorani gradu Brežice začel peti koncert letošnjega festivala stare glasbe Seviqc Brežice, en od dveh koncertov, ki sta letos še posebej povezana z lokacijo, kjer potekata. Umetniški vodja festivala Klemen Ramovš je namreč letošnje nastopajoče nagovoril k povezavi glasbene umetnosti z našo kulturno dediščino in tako sta nastala kar dva koncertna sporeda, ki se napajata iz fresk v viteški dvorani. Prvega je prejšnji četrtek izvedel ansambel Rosarum Flores, na drugem pa bo nocoj nastopila zasedba Nova Shola Labacensis.
Pravzaprav vas glasbeniki v Brežice vabijo že uro prej, saj se bo ob 19.30 tam začel festivalski predtakt. To je pogovor z ansamblom Nova Schola Labacensis, ki bo poslušalcem nekoliko bolje predstavil spored in jih tako tudi pripravil na spremljanje koncerta, ki se bo začel ob pol devetih in ga bomo na programu Ars neposredno prenašali.
Nocoj ob 20.30
Neposredni prenos: Nova schola Labacensis: Aure volanti, Poletne sapice
Večer bo potekal pod naslovom Aure volanti – Poletne sapice, cel program koncerta pa se prek fresk napaja v Arkadiji – mitološki pokrajini, kraljevini boga Pana, kjer so bivala tudi druga nečloveška bitja kot so driade, nimfe, demoni.
Poleg naslovnega dela koncerta, ki je tudi naslov ene od arij na koncertnem sporedu, nas nocoj čaka še vrsta drugih uglasbenih antičnih prizorov, glede na skladatelje pa bomo z glasbo potovali s severa proti jugu. Večer se bo začel z glasbo nemških in nizozemskih mojstrov, nadaljeval in sklenil pa tam, kjer je bila antika deloma tudi doma - z italijanskim renesančnim in baročnim glasbenim izročilom z grško mitologijo navdihnjenih spevov.
Poletne sapice v izvedbi Nove Schole Labacensis.
Nocoj ob pol devetih zvečer se bo v Viteški dvorani gradu Brežice začel peti koncert letošnjega festivala stare glasbe Seviqc Brežice, en od dveh koncertov, ki sta letos še posebej povezana z lokacijo, kjer potekata. Umetniški vodja festivala Klemen Ramovš je namreč letošnje nastopajoče nagovoril k povezavi glasbene umetnosti z našo kulturno dediščino in tako sta nastala kar dva koncertna sporeda, ki se napajata iz fresk v viteški dvorani. Prvega je prejšnji četrtek izvedel ansambel Rosarum Flores, na drugem pa bo nocoj nastopila zasedba Nova Shola Labacensis.
Pravzaprav vas glasbeniki v Brežice vabijo že uro prej, saj se bo ob 19.30 tam začel festivalski predtakt. To je pogovor z ansamblom Nova Schola Labacensis, ki bo poslušalcem nekoliko bolje predstavil spored in jih tako tudi pripravil na spremljanje koncerta, ki se bo začel ob pol devetih in ga bomo na programu Ars neposredno prenašali.
Nocoj ob 20.30
Neposredni prenos: Nova schola Labacensis: Aure volanti, Poletne sapice
Večer bo potekal pod naslovom Aure volanti – Poletne sapice, cel program koncerta pa se prek fresk napaja v Arkadiji – mitološki pokrajini, kraljevini boga Pana, kjer so bivala tudi druga nečloveška bitja kot so driade, nimfe, demoni.
Poleg naslovnega dela koncerta, ki je tudi naslov ene od arij na koncertnem sporedu, nas nocoj čaka še vrsta drugih uglasbenih antičnih prizorov, glede na skladatelje pa bomo z glasbo potovali s severa proti jugu. Večer se bo začel z glasbo nemških in nizozemskih mojstrov, nadaljeval in sklenil pa tam, kjer je bila antika deloma tudi doma - z italijanskim renesančnim in baročnim glasbenim izročilom z grško mitologijo navdihnjenih spevov.
Vsebine Programa Ars
Z res dolgimi stripi, ki v besedi in sliki poučno in hudomušno upodobijo našo preteklost, rad postreže eden glavnih slovenskih striparjev Zoran Smiljanić. S sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem sta ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravila 110 strani dolg zgodovinsko tematski strip Črni plamen. V njem podobo Trsta spremljamo vse od odprtja Narodnega doma leta 1904, ki je postal osrednji družabni in kulturni center tržaških Slovanov, torej ne le Slovencev. Napetost, ki se je tudi z izgredi kazala že leta prej, se stopnjuje do dogodka, ki mu pravijo tudi ognjeni krst fašizma. Ob 19.30 so v Narodni dom prinesli petrolej in bencin ter ju začeli polivati po kavarni in restavraciji, je opis ob podobah razbitih stekel, plamenov in dima. Zoran in Ivan Smiljanić sta zgodbo o požigu umestila v širši zgodovinski in družbeni okvir. Strip Črni plamen je točno ob stoti obletnici požiga 13. julija letos izšel v knjižni obliki v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. V tem in v tedniku Mladina pa izhaja v nadaljevanjih.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je v Salzburgu prejel državno nagrado za evropsko književnost, ki jo Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemščini. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature navedla, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. Glede zablod v obdobju koronavirusa pa je Jančar povedal, da je precej optimističen. Med najbolje sprejetimi Jančarjevimi knjigami v nemškem govornem prostoru je sicer njegov zadnji prevedeni roman In ljubezen tudi. Prav ta naj bi tudi po njegovem mnenju največ prispeval k nagradi, ki se podeljuje za celoten opus. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira pogled tudi v del avstrijske zgodovine. Ker se Jančar v svojih knjigah ozira na večje zgodovinske mejnike, v romanu Galjot tudi na kugo v 17. stoletju, ga številni v tem času sprašujejo, kako gleda na obdobje koronavirusa. Jančar je optimist, saj se bomo po njegovem tega časa spominjali po tem, kako solidarni smo bili. Glede Evropske unije pa ne verjame, da bi se jo dalo zrušiti z zapiranjem mej in drugimi dejavniki v obdobju virusa.
Beseda kultura je na ministrstvu za kulturo napisana narobe, pravijo protestniki. Kulturi daje premajhno težo, zato so ji dodali tri klicaje. Z njimi napovedujejo tudi stopnjevanje protestov jeseni, vendar ne v smislu povečevanja nasilja, ampak pritiska civilne družbe. Sprožilec 6. protestne akcije, ki so jo pri Aktivu delavk in delavcev v kulturi poimenovali Mali poletni rebalans za ministra – Korektura, pa je bil intervju ministra za kulturo Vaska Simonitija za tednik Demokracija.
Neveljaven email naslov